Slovenija se med 36 evropskimi državami uvršča na zadnje mesto po višini neto plače pri bruto znesku 60.000 evrov, kar kaže na visoko obremenitev dela, ki pomembno vpliva na zaposlene, podjetja in celotno gospodarsko konkurenčnost. Visoki davki omejujejo razvoj podjetij in njihov nastop v mednarodnem okolju. Če bi država obremenitev plač znižala, bi podjetja lahko znižala cene izdelkov, okrepila svojo konkurenčnost na tujih trgih in povečala prodajo. Na ugotovitve raziskave odgovarja tudi predsednik Združenja Manager Iztok Seljak, ki opozarja, da Slovenija že desetletja ostaja ujeta v začaran krog previsoke obdavčitve dela in neizvedenih reform.

O znižanju obremenitve dela poteka neskončna diskusija v Sloveniji že četrt stoletja. Pri obdavčitvi plač smo v Sloveniji pač neizpodbitno nekonkurenčni. Posledično se prekomerno obremenjuje ustvarjanje nove vrednosti in s tem negativno vpliva na produktivnost. Eden od ključnih kontra-argumentov politikov, ki ga poslušamo leta in leta, je, da bi v primeru nižje obdavčitve dela prišlo do znižanja državnih prilivov, ki ga je treba nekako nadomestiti. In to je potem razlog, da se nič ne naredi. K temu se dodaja, da smo v Sloveniji manj obdavčeni pri nepremičninah in premoženju. Toda davka na nepremičnine ni bil nihče v stanju uvesti. Zato se vrtimo v tako umetno ustvarjenem začaranem krogu.

Napačno je namreč razumevanje, da bi ob znižanju prispevkov na plače imeli manj proračunskih prilivov. Znižanje davkov bi povečalo ekonomsko aktivnost in produktivnost, s čimer bi se davčna osnova povišala, s tem pa tudi davčni prilivi. Da bi lahko lažje razbremenili stroške dela, pa moramo vzporedno še znižati proračunske odhodke, kar pomeni racionalizacijo in izboljšanje produktivnosti tudi državne uprave. Če bi bilo v državni upravi od 20 do 30 odstotkov manj zaposlenih, bi se njena današnja produktivnost lahko povečala od 20 do 30 %, saj smo dejansko z enormnim poviševanjem zaposlenih priča že negativnim učinkom zakona padajočega donosa. Tam odvečni delavci se lahko zaposlijo v gospodarstvu, kjer jih nujno potrebujemo, saj moramo medtem uvažati delovno silo.

V slovenski avtomobilski dobaviteljski industriji smo morali še do nedavnega letno višati produktivnosti, da ostanemo konkurenčni, od treh do petih odstotkov, zaradi velike konkurence v avtomobilski industriji, zniževanja odkupnih cen sestavnih delov za avtomobile, … Če produktivnosti ne bi povečevali, bi bili v dveh, treh letih zgodovina. S čedalje bolj prisotno digitalizacijo in umetno inteligenco in njeno pomočjo je potrebna rast produktivnosti sedaj od sedem do deset odstotkov letno. In take izboljšave moramo dosegati tudi v državni upravi, ki mora tako postati sestavni del naše skupne konkurenčnosti.

Ko bomo enkrat končno že razumeli te osnove in jih implementirali, se bo šele lahko Slovenija obrnila iz neskončne negativne spirale navzdol v pozitivno spiralo navzgor.

Prikladna utemeljitev nasprotnikov zniževanja obdavčitve dela je tudi, da se managerji zavzemamo za to razbremenitev s ciljem, da bomo mi posledično imeli višje neto plače. Ne drži. Leta in leta poudarjamo, da moramo prispevke na plače znižati predvsem za tehnični, razvojni strokovni kader, ki inovira, razvija nove tehnologije, ustvarja novo vrednost ...

Več v članku: https://www.dnevnik.si/novice/posel/v-sloveniji-najnizje-neto-place-v-evropi-2767452/