Estonija je lani postala prva država, ki je v svoj nacionalni kurikulum vključila pismenost na področju umetne inteligence. Pobuda AI Leap, prva tovrstna na svetu, si je zadala cilj pomagati šolam pri prilagajanju dobi umetne inteligence ter podpreti smiselno učenje. S tem želijo preoblikovati svoj izobraževalni sistem na način, da bi umetna inteligenca učencem pomagala razmišljati, ne pa jim zgolj ponujati vse odgovore. Cilj je umetno inteligenco preobraziti iz »pametnega služabnika« v »pametnega trenerja«.

Bliskovita rast generativnih orodij umetne inteligence nepovratno spreminja izobraževalne sisteme. Učenci napredne tehnologije vključujejo v svoje učenje hitreje, kot jim lahko sledijo institucionalne politike, učitelji ali starši – kaj šele, da bi jih ti v celoti razumeli.

Še preden je zaživela pobuda AI Leap, je med 64 in 90 odstotkov estonskih učencev pri šolskem delu že uporabljalo komercialno dostopna orodja umetne inteligence. Raziskave kažejo, da lahko tako množična uporaba tehnologij, ki niso bile zasnovane posebej za izobraževalni sistem, zavira zdrav razvoj kritičnega mišljenja, zbranosti, ustvarjalnosti in samoregulacije.

»Generativna umetna inteligenca lahko dodatno poveča izobraževalni razkorak, saj zelo nadarjeni učenci napredujejo še hitreje,« pravi izvršni direktor AI Leap Ivo Visak. »Hkrati pa lahko pri tistih, ki že zgodaj nimajo jasno razvitih učnih veščin, prepuščanje učenja tehnologijam vodi do še slabših rezultatov.«

AI Leap je nastal iz nujne potrebe po zajezitvi teh trendov. Njegov namen je na novo premisliti izobraževanje v dobi umetne inteligence, dvigniti raven UI-pismenosti v družbi ter nadgraditi izobraževanje na podlagi raziskav.

Ambiciozna pobuda, napovedana v začetku leta 2025, je danes že presegla raven visokoletečega cilja in postala hitro razvijajoča se, oprijemljiva realnost. Do januarja 2026 je AI Leap, kot pravi Visak, svojo namensko učno aplikacijo uvedel že v več kot sto estonskih gimnazijah (skupno jih ima Estonija 154). Aplikacija deluje precej drugače kot npr. klasični ChatGPT ali Gemini.

»Ta učna aplikacija spodbuja »growth mindset« in veščine načrtovanja,« pojasnjuje Visak. Če učenec na primer prosi aplikacijo, naj napiše esej o grških bogovih, mu ta namesto popolnega besedila najprej zastavi vprašanja: Ali te priganja čas? Za kakšen namen pišeš esej? Učenec je tako prisiljen razmisliti, kaj pravzaprav počne in zakaj. Ta preprost premik v dinamiki pogovora je ključen, saj fokus preusmeri z pasivnega pridobivanja odgovora na aktivno spodbujanje razmišljanja.

Proces tako postane dialog, ne pa zgolj vnašanje navodil za takojšnje rešitve. Umetna inteligenca tako postane pametni trener ion ne le pametni služabnik.

»V izobraževalnem sistemu in v kontekstu razvoja možganov si ne moremo privoščiti služabnikov, temveč le trenerje,« pravi Visak. »Možgani se ne razvijajo, če jih ne treniramo.«

Prvi podatki kažejo, da učenci aplikacijo dobro sprejemajo. »Od sredine oktobra do sredine decembra smo izvedli pilotni projekt z 900 dijaki,« pravi Visak.

Spreminjajoča se vloga učitelja

Naslednje logično vprašanje je: kaj pa učitelji? Kakšno mesto imajo v tem novem svetu?

»Učitelji ne bodo izginili,« poudarja Visak, pri čemer opozarja, da se bo njihova vloga še naprej razvijala. »Količina obstoječih informacij eksponentno narašča. Vloga učitelja je vse bolj posredniška in prevajalska – prevaja obsežen svet informacij. Učiteljem pogosto povem, da mi je pravzaprav vseeno, ali uporabljajo umetno inteligenco ali ne. Pomembno pa je, da razumejo, kako deluje, saj ste lahko prepričani, da jo uporablja vsaj tri četrtine vašega razreda. Če pouk načrtujete enako kot leta 2019 in s tem nadaljujete še naslednjih nekaj let, bo vrednost učitelja v takšnem sistemu relativno majhna.«

Estonija kot pionirka in preizkusno okolje

Ugled Estonije kot inovatorke na področju izobraževanja sega v leto 1996, ko je s pobudo Tiger Leap digitalizirala svoje šole. Danes je Estonija znova v položaju pionirke in preizkusnega okolja, ki bo – brez pretiravanja – oblikoval cele generacije.

»Sodelujemo z velikimi podjetji ne le na ravni izobraževalnega sistema, temveč tudi na znanstveni ravni. Estonski znanstveniki so danes v samem vrhu enega najbolj iskanih tehnoloških prebojev na svetu,« pravi Visak o znanstveni ekipi AI Leap, ki jo vodi priznani nevroznanstvenik Jaan Aru.

Za preživetje in uspeh majhne države, kot je Estonija, je ključno ohranjati in nadgrajevati svoje prednosti – umetna inteligenca pa bo pri tem neizogibno igrala osrednjo vlogo.

»Za nas je izjemno pomembno, da storimo vse, kar je v naši moči, da naši mladi Estonci ostanejo zelo, zelo pametni,« sklene Visak.

Več: E-Estonia