KAJ JE TRAJNOSTNO VODITELJSTVO?

V Združenju Manager smo trajnostno vodenje postavili kot svoje vodilo v programskem obdobju 2020–2023. Trajnostno voditeljstvo ne vključuje le okoljskega vidika, ampak je mnogo širši pojem in naslavlja več izzivov:   
→ družbene, kot so 'upskilling' (razvoj novih tehnologij, potreba po novem sistemu izobraževanja, razvoju talentov in novih kompetencah), raznolikost, etika in integriteta, prenos najboljših praks vodenja;
→ ekonomske, kot so višja rast produktivnosti, digitalizacija, internacionalizacija in povezovanje (gospodarstva z javnim sektorjem, raziskovalno sfero itd.);
→ okoljske in
→ osebne, kot so razvoj novih veščin vodenja, vseživljenjsko učenje, prihodnost dela managerjev in razvoj novih, prednostih kompetenc, ki bodo potrebne za delo managerjev v prihodnje.
Več v programu predsednice ZM Medeje Lončar

"Gospodarstvo predstavlja nepogrešljivi motor trajnostnih sprememb, managerji pa imajo ključno vlogo, saj zaradi svojih kompetenc delujejo kot povezovalci idej, ljudi in procesov. Covid situacija pomen trajnosti dodatno krepi, zato potrebujemo kompetentne, čuječe in v prihodnost usmerjene managerje bolj kot kdaj koli prej," poudarja Tanja Subotić Levanič, predsednica Sekcije mladih managerjev, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union in ambasadorka trajnostnega voditeljstva:

"Trajnostno vodenje, ki vključuje tako ekonomsko, okoljsko in družbeno dimenzijo ali povezuje tako imenovane 4P-je (ang. People, Purpose, Planet, Profit) predstavlja tako osebno popotovanje managerja kot tudi kulturo, ki jo s svojim lastnim zgledom v organizaciji krepi in vzpodbuja. Razvoj vodstvenih veščin bistveno pripomore k širitvi trajnostnega razmišljanja in praks. Smer uspešnih podjetij v prihodnosti je torej jasna, a ne zaradi merjenega kvartalnega dobička, temveč zaradi trajnega poslanstva in brezčasnih vrednot, ki jih živijo." 
Več v Tanjinem nagovoru mladim managerjem

17 ciljev trajnostnega razvoja ZN

Združeni narodi (ZN) so septembra 2015 sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki ponuja boljšo prihodnost za milijarde ljudi po svetu in naš planet kot celoto. Agenda ima 17 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja je za države podpisnice Agende 2030, med katerimi je tudi Slovenija, svojevrsten izziv. Približevanje Slovenije 17-im ciljem trajnostnega razvoja naša država spremlja z določenimi kazalniki.  

6 ciljev trajnostnega razvoja ZM

Sekcija mladih managerjev, ki je nosilka trajnostnih aktivnosti za ZM, je z novim upravnim odborom in predsednico Tanjo Subotić Levanič na čelu, na skupščini sekcije decembra 2019 določila 6 glavnih področij trajnostnega razvoja, ki jim bo posvetila največ pozornosti v okviru poslanstva ZM:

3 → Skrb za zdravo življenje in splošno dobro počutje

4 → Podpora in razvoj mladim talentom ter zagovorništvo medgeneracijskega učenja

8, 12 in 13 → Spodbujanje trajnostne gospodarske rasti, odgovorne porabe in proizvodnje, dostojno delo ter izmenjava dobrih praks

10 → Ambasadorstvo vključevanja in raznolikosti

16 → Zagovorništvo transparentnosti in integritete

17 → Sodelovanje in povezovanje

Zgledujemo se po najboljših in delimo dobre prakse

Združenje Manager je ambasador dostojnega dela in gospodarske rasti

V Združenju Manager (ZM) smo podprli projekt Zavarujmo prihodnost Zavarovalnice Triglav, ki bo naslednjih 17 mesecev skupaj s partnerji ozaveščala o ciljih trajnostnega razvoja OZN. Projektu se je pridružilo več kot 100 partnerjev iz sveta športa, kulture, zdravstva, preventive in gospodarstva, ki poosebljajo znan afriški pregovor: "Če hočeš na cilj priti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi v družbo." ZM je ambasador cilja dostojno delo in gospodarska rast. 

Obljubo lahko tu podpišete tudi sami.

Heineken in Pivovarna Laško Union

V Pivovarni Laško Union, ki je del družbe HEINEKEN, je trajnostna strategija Varimo boljši svet ena od petih ključnih stebrov strategije poslovanja. Šest ključnih trajnostnih področij – Zdravje in varnost, Zaščita virov pitne vode, Zmanjšanje CO2 emisij, Trajnostno oskrbovanje in Odgovorno pitje – je vključenih v proces strateškega in letnega načrtovanja in poslovanja, kot je doseganje zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja kazalnik uspešnosti vodstvenega kadra tako na globalni, regionalni in lokalni ravni. Več.

Infografika Varimo boljši svet

AMZS

Trajnostno delovanje je del transformacije AMZS, ki svoje poslanstvo vidi v povezovanju sodobne, trajnostne mobilnosti. Spremembe delovanja so se pod vodstvom Mlade managerke 2019, Lucije Sajevec, lotili na vseh področjih, kar se odraža tudi v prejetih priznanjih in navsezadnje tudi pri zavzetosti zaposlenih. Družba se zadnje leta redno uvršča med finaliste priznanja Zlata nit, za dobre prakse s področja raznolikosti in vključevanja so prejeli priznanje ZM Vključi.Vse 2019, ekipa AMZS pa je bila letos ponovno druga med 20 evropskimi avtomobilskimi klubi na mednarodnem tekmovanju za odličnost cestnih patrulj. Kako se lotevajo trajnostnih praks, si lahko ogledate v videu na levi.

Iskraemeco

Trajnostni razvoj so vključili v strategijo podjetja, saj je riziko nezdruževanja strategije podjetja s trajnostnim razvojem postal največji poslovni riziko podjetja. Dolgoročnost se je pomaknila bližje, posledice neukrepanja bomo tako čutili že zdaj, je poudarila Mojca Markizeti, vodja trajnostnega razvoja in regulative v Iskraemecu. Prvi video si lahko pogledate na levi, naslednje dele pa na povezavah: 2. del, 3. del, 4. del.

EOS KSI

"Fenomen trajnosti vse bolj vpliva na našo poslovno in zasebno realnost. Glede na dogajanje okoli nas pa se bojim, da se še premalo zavedamo, kako z našim načinom življenja in poslovanja že danes vplivamo na to, kakšna bo kakovost življenja naših zanamcev. Vseeno je v poslovnem svetu čutiti pozitivno zavedanje, da bodo podjetja morala začeti uresničevati trajnostne cilje, sicer v prihodnosti ne bodo obstajala." Več

SMERNICE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

V vedno bolj zapletenem in medsebojno povezanem svetu, kjer je sprememba norma in usmeritev postaja vse pomembnejša, potrebujemo kompetentne managerje in voditelje, ki so sposobni strukturirati in ustvariti skupni pomen trenutnega dogajanja. Zato je CEC v letu 2018 izdal pričujoče smernice za trajnostno vodenje.

Trajnostne poslovne prakse lahko izboljšajo dolgoročno vrednost podjetij tako, da izboljšajo ugled blagovne znamke, prihranijo stroške na račun učinkovitosti virov in ustvarjanjem prihodka z novih trgov in izdelkov. Veliko raziskav in praks kaže, da so podjetja, ki vlagajo v (materialno) trajnost, tudi boljša od drugih podjetij glede tradicionalnih meril uspešnosti.

Pričujoče smernice za trajnostno vodenje opredeljujejo ključna načela in veščine za strokovnjake, managerje in vodstvene delavce, da prevzamejo funkcijo povezovalcev, spodbujevalcev in tudi akterjev za trajnostni razvoj.

DESET NAČEL RAZNOLIKOSTI

Načela raznolikosti, ki so nastala v okviru ZM, so namenjena razumevanju, vzpostavljanju pristopa, uporabi v praksi ter spremljanju napredka na področju uveljavljanja raznolikosti. Model, ki izhaja iz desetih načel uveljavljanja raznolikosti spodbuja napredek, saj raznolika podjetja bolje inovirajo in razumejo svoje kupce. Izpolnite kratek vprašalnik in dobili boste rezultate vaše samoocene ter rezultate vašega podjetja v primerjavi z drugimi podjetji podobne velikosti.

Načela in vprašalnik za merjenje napredka je pripravila delovna skupina za raznolikost in vključevanje: Lucija Živa Sajevec, Petra Wagner in Peter Mlakar, testiranje pa je za članice in člane ZM brezplačno.

Da, želim preveriti, kako upravljamo z raznolikostjo.

Vse o načelih raznolikosti

Manifest AEIOU voditeljstva

Manifest AEIOU voditeljstva usmerja trajnostne voditelje v povezovanje sodobnega znanja z modrostjo staroselcev s petih celin za trajnostni uspeh:

• Aroha; vodenje z življenjsko energijo, sočutjem, darežljivostjo, ljubeznijo,
• Eb: vodenje z ekosistemskim zavedanjem,
• Ikigaj: vodenje s poslanstvom,
• Oikos: odgovornost za kreiranje blaginje za vse,
• Ubuntu: gradnja na zaupanju temelječih odnosov.

Podpis manifesta je osebna odločitev in zaveza, da vodimo skladno z usmeritvami AEIOU. S podpisom postanete tudi član globalne skupnosti AEIOU voditeljev, ki zajema voditelje s petih celin, zato prosimo, da nam pošljete kopijo podpisanega dokumenta (lahko  je tudi digitalni podpis).

SUSTAINABLE LEADERS

Evropsko združenje managerjev CEC je julija 2020 objavilo poročilo o stanju trajnostnega voditeljstva v Evropi. Več kot 1.500 managerjev iz šestih evropskih držav je v raziskavi odgovarjalo na vprašanja o vrednotah, znanjih in praksah, povezanih s trajnostjo. Rezultati kažejo, da obstaja vrzel med ambicijami za prehod v trajnost in managersko realnostjo. CEC bo rezultate raziskave uporabil za oblikovanje programa usposabljanja, ki bo managerje opremil s pravimi znanji za vodenje trajnostnega prehoda.
Več

#ZELENOOKREVANJE

Združenje Manager se je pridružilo nacionalnemu zavezništvu za zeleno, pametno in tehnološko napredno Slovenijo. Pobudnik iniciative je Center energetsko učinkovitih rešitev. Za spopad z ekonomskimi učinki pandemije covid-19 je namreč potreben načrt za oživitev gospodarstva, ki bo moral biti oblikovan tako, da bo hkrati reševal tudi globalni izziv podnebnih sprememb. Temeljiti mora na zelenih in krožnih načelih ter na digitalizaciji, spodbujanju trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ki bodo ustvarjala delovna mesta z dodano vrednostjo, in preusmeritvi finančnih tokov iz visokoogljičnih investicij v zelene naložbe. Več

CIRCULAR CHANGE

Platforma Circular Change (CC) je bila ustanovljena s poslanstvom, da s povezovanjem različnih deležnikov omogoča prehod v krožno gospodarstvo in krepi kakovost bivanja za vse. Prehod iz linearnega, na principu vzemi-porabi-odvrzi temelječega gospodarstva, v krožno je utemeljen na inoviranju in ustvarjalnosti. Z vključevanjem KKS v razmišljanja o paradigmatski spremembi ekonomskega in družbenega sistema, s snovanjem trajnostno naravnanih rešitev (izdelkov in storitev), s preoblikovanjem poslovnih modelov in življenjskih navad CC v slovenskem in širšem mednarodnem prostoru uresničuje svoje poslanstvo.
Več

PRIROČNIK SPIRIT

Trajnostno poslovanje (angl. corporate sustainability) izvira iz koncepta trajnostnega razvoja (angl. sustainable development), ki pomeni okoljski, družbeni in gospodarski razvoj planeta, ki bo tudi našim zanamcem omogočal vsaj enako, če ne boljšo kakovost življenja (WCED, 1987). Ko ta 'makro' koncept prenesemo na 'mikro', torej podjetniško raven, pomeni prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju planeta – kako podjetje s svojim poslovanjem prispeva k okoljskemu, družbenemu in ekonomskemu razvoju.
Več

EVROPSKI ZELENI DOGOVOR

Podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa premagala ta izziv, potrebuje novo strategijo za rast in za preoblikovanje Evropske unije v sodobno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire in bo konkurenčno ter
• v katerem do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov,
• katerega gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov in
• v katerem nihče ne bo prezrt.
Več

Evropski zeleni dogovor je časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU. Ta cilj bomo dosegli, tako da bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike in omogočili prehod, ki bo pravičen in vključujoč za vse.

AKCIJSKI NAČRT ZA KROŽNO GOSPODARSTVO

Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, objavljen marca 2020, predstavlja nove pobude za posodobitev in preobrazbo našega gospodarstva ob hkratnem varstvu okolja, ki zajemajo celotno življenjsko dobo proizvodov. Temelji na želji, da bi proizvajali trajnostne proizvode, ki jih je mogoče dolgo uporabljati, ter da bi državljankam in državljanom omogočili polno sodelovanje v krožnem gospodarstvu in izkoriščanje pozitivnih sprememb, ki jih to prinaša. V nedavni raziskavi Eurobarometer je bilo ugotovljeno, da so vse večje količine odpadkov med tremi največjimi skrbmi državljanov, kar zadeva okolje. Anketiranci menijo, da bomo okoljske probleme najučinkoviteje rešili s spremembo načinov porabe in proizvodnje.
Več 1
Več 2

PARIŠKI PODNEBNI SPORAZUM – Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja

Pariški sporazum o podnebnih spremembah je prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala 5. oktobra 2016. Sporazum in povezane dokumente si lahko ogledate v povezavi. Cilj tega sporazuma, s katerim naj bi se izboljšalo izvajanje Konvencije, vključno z uresničevanjem njenega cilja, je okrepiti globalni odziv na nevarnost, ki grozi zaradi spremembe podnebja, in sicer v kontekstu trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine.

DIREKTIVA O TRAJNOSTNEM POROČANJU PODJETIJ

Svet EU in pogajalci Evropskega parlamenta so junija 2022 dosegli politični dogovor o predlogu Evropske komisije za direktivo o trajnostnem poročanju podjetij, poroča STA. Namen direktive je posodobiti in okrepiti pravila o vrsti socialnih in okoljskih informacij, ki jih morajo podjetja sporočati, so sporočili iz Bruslja. Zahteve za poročanje se bodo za različne vrste podjetij uvajale postopoma. Mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo morala poročati od leta 2026, z nadaljnjo možnostjo prostovoljne opustitve do leta 2028. Prva podjetja bodo morala nova pravila prvič uporabiti v poslovnem letu 2024, in sicer za poročila, objavljena leta 2025. Več.

DIREKTIVA 2014/95/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA

Direktiva zahteva od nekaterih velikih podjetij (velikih podjetij in skupin z več kot 500 zaposlenimi), da razkrijejo ustrezne nefinančne informacije, da bi vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem ponudile popolnejšo sliko o njihovem razvoju, uspešnosti, položaju in učinku njihove dejavnosti. Takšna podjetja morajo posredovati pregled svojega poslovnega modela, politik, rezultatov, glavnih tveganj in kazalnikov uspešnosti, med drugim v zvezi z: okoljskimi zadevami, socialnimi in kadrovskimi vidiki, spoštovanjem človekovih pravic, zadevami, povezanimi z bojem proti korupciji in podkupovanju.

ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

V Sloveniji je področje nefinančnega poročanja urejeno v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J). Spremenjeni 56. člen v povezavi z novim 70.c členom skladno z Direktivo 2014/95/EU določata obveznost za velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je večje od 500, da v poslovnem poročilu (lahko pa tudi ločeno) priložijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Izjava se nanaša na preteklo obdobje poslovanja in vsebuje podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji.

SMERNICE ZA NEFINANČNO POROČANJE GRI

GRI (Global Reporting Iniciative) je mednarodna organizacija, ki je prva objavila pravila poročanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Standardi GRI o trajnostnem poročanju so prvi in najpogosteje sprejeti globalni standardi za poročanje o trajnosti. Kar 93 odstotkov od 250 največjih svetovnih podjetij uporablja GRI standarde pri svojem poročanju.
Več 1 
Več 2

ISO 26000 - STANDARD ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST

ISO (International Organization for Standardization, Mednarodna organizacija za standardizacijo) je pripravila mednarodni standard s smernicami za družbeno odgovornost (social responsibility, SR). Standard ponuja smernice za področja, na katera je treba preusmeriti pozornost, da družbeno odgovornost integriramo v poslovanje. Zaradi svoje splošne sestave je primeren za vse vrste in velikosti organizacij. Opozarja na pomembnost vključevanja zunanjih in notranjih deležnikov, ki so pomembni pri družbeno odgovornem ravnanju in podpori, ter spodbuja k rednem poročanju o napredku družbene odgovornosti podjetja. Obravnava 7 področij in 7 načel.
Več
Priročnik 

Sekcija mladih managerjev v osrčje delovanja postavlja trajnostno voditeljstvo. To poslanstvo uresničujemo tudi s Skladom za talente, s katerim mladim managerkam in managerjem do 40. leta omogočamo subvencionirano izobraževanje na vrhunskih poslovnih šolah na temo trajnostnega voditeljstva. 

V povezavi najdete aktualne prejemnike subvencij.

Številni iniciative in pozivi k hitrejšemu preobratu v trajnostno gospodarstvo in življenje so čedalje močnejši. V vse čistejšem zraku se dogajajo spremembe, ki pa še ne napovedujejo prepotrebnega obrata. Zakaj ne, ko pa prav v trenutnih razmerah vidimo, kako velikih obratov so za zaščito ljudi zmožni najvišji odločevalci v zelo kratkem času?

Edita Krajnović: ESG načela so v tekmi neizbežna

Marjana Kristan Fazarinc: Želimo še hitrejšo in učinkovitejšo zeleno transformacijo

Meta Pavlin Avdić: SDG ali ESG ali kaj drugega?

Barbara Pavlin: Zeleni prehod: od pisarn brez odpadkov do ogljično nevtralne pivovarne

Petra Ilar: Transformacijsko potovanje največji izziv in priložnost

Andrej Božič: S trajnostnimi principi do večje blaginje

Preverjeno, 24ur.com: Vplivne ženske v slovenskem gospodarstvu

Nina Oštrbenk: Trajnost ni famozna beseda, ampak predvsem naš odnos

Sanja Savič: Trajnost zahteva potrpežljiv kapital

Nina Oštrbenk: "Gradite zaupanje in spoštujte kulturo partnerskih organizacij"

Nina Oštrbenk: Mladi managerji s(m)o agenti sprememb

Damjan Viršek: Trajnostno vlaganje postaja trend

Hans-Paul Bürkner: Tri najpomembnejše naloge managerjev

Matjaž Kljajić: Podjetja, ki ne bodo trajnostno naravnana, na trgu ne bodo preživela

Torkild Justesen: Ljudje, ne pravila, lahko ustvarjajo trajnostni svet

Srečko Klapš: (INTERVJU) Marko Lukić: Zgolj tovarne dobičkov ne bodo preživele

Nina Langerholc Čebokli: Od trajnostnega ravnanja k trajnostnem delovanju

Dr. Adrijana Rejc Buhovac in Alenka Hren: S trajnostjo do prave vrednosti

Marko Lukić: Trajnostno voditeljstvo: nazaj h koreninam

Diana Jecič: Desetletje za akcijo

Jaka Dobnik: Marketing – vodilo trajnostnega razvoja podjetja

Saša Gnezda: Mladi managerji so za trajnostne strategije

Saša Mrak Hendrickson: Osebna odgovornost – evropske smernice trajnostnega voditeljstva

Primož Kovačič: Trajnostno poročanje – strateška priložnost ali zgolj zakonska obveza?

Jaka Kozmelj: Štirje marketinški P-ji skozi oči trajnosti

Saša Mrak Hendrickson: Naj nas ne zavede čisti zrak

Ana Struna Bregar: Razlogi za zeleni načrt pri oživitvi gospodarstva po koronavirusu

Tanja Subotić Levanič: Vrtiljak negotovosti in priložnosti

Aleša Mižigoj: Za bolj pravičen in razvit svet

Andrijana Bergant: Uspešna bodo trajnostna in etična podjetja

Lucija Sajevec: Delamo pravo stvar na trajnosten način

Saša Mrak: 300 let o trajnosti in blaginji za vse, ki ju še vedno ni

Zooullis Mina: Trajnost in dobiček sta najlepši par

Saša Mrak: 3P People Planet Profit ali naše ambicije rasti in razvoja

Saša Mrak in Ludger Ramme: Voditelji na planetu B

V nadaljevanju so navedene raziskave, ki se navezujejo na trajnostno vodenje in obravnavajo to tematiko z različnih vidikov.

Generalni direktorji

Raziskava: PWC's Annual Global CEO Survey.

V raziskavi je 74 odstotkov generalnih direktorjev pojasnilo, da merjenje in poročanje o njihovem celotnem vplivu (finančnih in nefinančnih vplivih) prispeva k njihovi dolgoročni uspešnosti. Samo 5 odstotkov pa pravi, da bo trajnost s podnebnimi spremembami naslednja velika stvar, ki bo vplivala na poslovanje podjetij.

Potrošniki

Raziskava: IBM Study Meet  the 2020  consumers driving change

Milenijci in generacija Z

Raziskava: The Deloitte Global Millennial Survey 2019

Raziskava: Report of Results Global Survey on Sustainability and the SDGs