Delo v Sloveniji je preveč obremenjeno z davki in prispevki, še posebej v primerjavi z državami, s katerimi tekmujemo za naložbe in ljudi. Od vsakih 100 evrov, ki jih podjetje nameni za zaposlenega s povprečno plačo, gre državi 45,3 evra. V povprečju OECD gre 35,1 evra.

Združenje Manager podpira korake k razbremenitvi dela. To je pogoj, da v Sloveniji ustvarimo več dodane vrednosti, in s tem več blaginje za vse.

Razbremenitev dela je razvojno vprašanje

Delo se mora splačati

Delo se mora splačati tistemu, ki dela, in tistemu, ki zaposluje. Kdor prevzame več znanja, odgovornosti in tveganja, mora to občutiti tudi pri neto plači. Potrebujemo okolje, v katerem se ustvarjalnost, uspeh in odgovornost splačajo.

Smo med najbolj obremenjenimi v OECD

Pri povprečni plači gre v Sloveniji 45,3 % stroška dela za davke in prispevke, v povprečju OECD 35,1 %. Med 38 državami OECD so pred nami le Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija in Italija. Med državami regije, s katerimi neposredno tekmujemo za naložbe, je delo pri nas obremenjeno najbolj.

Slovenija je tudi med redkimi državami EU, ki nima zgornje meje za plačevanje socialnih prispevkov, čeprav so pravice iz teh prispevkov omejene.

Izgubljamo konkurenčnost

Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija leta 2020 zasedala 35. mesto, leta 2026 je na 49. mestu od 70 gospodarstev. Najslabše se uvrščamo pri poslovni učinkovitosti, največ smo izgubili pri učinkovitosti vlade. Poljska je v istem letu napredovala za 11 mest, na 41. mesto.

Stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti. Takšen razkorak dolgoročno ni vzdržen.

Za kadre tekmujemo globalno

Slovenija je izvozno gospodarstvo: izvoz blaga in storitev dosega približno 82 % BDP. Naša podjetja tekmujejo na svetovnih trgih, zato tudi za ljudi tekmujejo s podjetji iz Avstrije, Nemčije in drugih držav. Mladi in strokovnjaki zelo hitro izračunajo, koliko neta jim ostane pri istem bruto znesku.

Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi je najvišji doslej. Tuji delavci so nujni za delovanje gospodarstva. Za razvojni preskok pa moramo zadržati in privabiti tudi visoko usposobljene kadre: inženirje, raziskovalce, strokovnjake za digitalizacijo in farmacijo. Slovenija mora postati država, v katero se mladi in talentirani vračajo in v katero radi prihajajo.

Razvojna kapica: za kadre, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost

Kadri, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, so denimo inženirji, raziskovalci, strokovnjaki za umetno inteligenco, digitalizacijo in farmacijo ter vodje razvojnih projektov. Ustvarjajo dodano vrednost in delovna mesta tudi za druge. Prav zanje Slovenija tekmuje z vso Evropo in prav pri njih je razkorak med stroškom dela in neto plačo največji.

Razvojna kapica je zgornja meja, nad katero se od plače ne plačujejo več socialni prispevki. Trenutno predlagana in sprejeta meja je 7.500 evrov bruto na mesec, kar je približno trikratnik povprečne plače, in zadeva okoli 13.000 zaposlenih. Podobno ureditev imata Avstrija in Nemčija. Pravice iz prispevkov, na primer pokojnina, so že zdaj omejene, zato kapica vzpostavlja ravnovesje med tem, kar kdo vplača, in tem, kar lahko prejme.

Trenutno mejo kapice razumemo kot prvi korak. Meja bi morala biti sčasoma nižja, pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, da bi zajela več razvojnih kadrov. Cilj ni, da bi takšno plačo prejemal le odstotek najbolje plačanih. Cilj bi moral biti, da bi Slovenija imela 50.000 do 100.000 visoko produktivnih delovnih mest.

Dodana vrednost je edini temelj blaginje

Socialna država se financira iz ustvarjene vrednosti. Višje plače morajo dolgoročno temeljiti na višji produktivnosti: če želimo več deliti, moramo tudi več ustvariti. Po dodani vrednosti na zaposlenega dosegamo dobre tri četrtine avstrijske ravni. UMAR ugotavlja, da je kakovost življenja v Sloveniji visoka, a so razvojna tveganja vse večja: globalni pritiski, demografija, omejena prilagodljivost in prenizke investicije. Po BDP na prebivalca po kupni moči dosegamo 91 % povprečja EU in dohitevanje se je upočasnilo.

Polna pokojnina ob daljšem delu

Kdor želi in zmore delati dlje, naj bo za to nagrajen, ne kaznovan. Izkušeni zaposleni so dragocen vir znanja in mentorstva, še posebej v času, ko delovno aktivnih prebivalcev ni dovolj.

Gospodarski krog

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog. Stališče Gospodarskega kroga "Za konkurenčno in ambiciozno Slovenijo" na povezavi.