Izvršna direktorica Petra Juvančič v oddaji Vroča tema: »Pogovarjati se moramo o tem, kako ustvariti več«
Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič je bila gostja oddaje Vroča tema na portalu Domovina. Skupaj z Ajšo Vodnik, generalno direktorico AmCham Slovenija, je govorila o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra.
Država potrebuje skupne dolgoročne cilje
Petra Juvančič je opozorila, da se v Sloveniji že dolgo pogovarjamo predvsem o tem, kako razdeliti tisto, kar ustvarimo, namesto o tem, kako ustvariti več. Za primer je vzela podjetje: »Katero podjetje bo uspešno, če bo imelo sprte ljudi, kjer vsak vleče na svoj konec? Kako potem pričakujemo, da bo uspešna država?« Po njenem je Slovenija po vstopu v EU in uvedbi evra izgubila strateško vizijo. Zato se moramo vrniti k pravemu državništvu, ki postavi tri do pet ključnih državnih ciljev. Ti ne smejo biti predmet dnevnopolitičnih bitk, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. Razdeljenost pripisuje predvsem nizki stopnji zaupanja v družbi. Ta se kaže tudi v več kot 22.000 predpisih, ki otežujejo in dražijo življenje in poslovanje.
Razvojna kapica za talente
O razvojni kapici gospodarstvo govori že tri desetletja. Gospodarske organizacije so enotno predlagale nižjo mejo, okoli 2- do 2,5-kratnika povprečne plače. »Te kapice ne želimo zase. Potrebujemo jo, če želimo v gospodarstvu obdržati najboljše kadre, tako naše mlade kot tuje talente,« je poudarila. Mladi si hitro izračunajo razliko med bruto in neto plačo in se lažje selijo. Sprejeta kapica pri 7.500 evrih velja za približno 13.000 ljudi. »Kot družba bi morali delati na tem, da bi bilo teh ljudi 50.000 ali 100.000,« je dodala. To bi tudi ob razvojni kapici prineslo bistveno več denarja v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
V Združenju Manager že dlje opozarjamo, da Slovenija potrebuje celovito in razvojno naravnano davčno reformo, ki naj določi zdravo mejo med obremenitvami in spodbujanjem razvoja. Juvančičeva je ob tem poudarila, da je za Slovenijo zelo pomembno, da je in ostane socialna država: »Zdravstvo, pokojnine – to vsi potrebujemo.« Prav zato se moramo zavedati, od kod prihaja denar zanjo, in se vprašati tudi o kakovosti storitev, ki jih z njim financiramo. Socialno državo namreč financira močno gospodarstvo, zato se je Juvančičeva zahvalila tudi uspešnim izvoznim podjetjem, ki po njenih besedah s svojim izvozom držijo slovensko gospodarstvo.
Večji kolač in demografija
Namesto obljub o nekaj deset evrih višjih pokojninah bi morali delati na tem, da je zbranih sredstev več oziroma da je kolač večji. Demografija je že nekaj let daleč največji problem Slovenije. Za pokojnine že sedaj iz proračuna vsako leto namenimo milijardo ali več, ker kot družba nismo usmerjeni v ustvarjanje, ampak prerazdeljevanje.
Širša razvojna slika
Juvančičeva je opozorila, da se razprava preveč ozko vrti okoli razvojne kapice. Na družbo je treba gledati kot celoto in reforme usmeriti tako, da bo Slovenija privlačna za mlade, za tuje strokovnjake in za investitorje. Ko so v tujini izobražene Slovence vprašali, pod kakšnimi pogoji bi se vrnili, davki niso bili prva skrb. Izpostavili so tudi delujočo infrastrukturo, dobre prometne povezave z Evropo in svetom ter karierne priložnosti v rastočih podjetjih, kjer se lahko izobražujejo in napredujejo. »Gre za več prepletenih dejavnikov, pri katerih je Slovenija malo zaspala,« je poudarila. Davčna razbremenitev je zato pomemben, a le eden od delov razvojne slike, ki se mora zložiti, da se poslovno okolje zares izboljša. Pozvala je tudi, naj se javna razprava namesto izpostavljenih primerov posveti ljudem, ki vsak dan hodijo v službo, delajo npr. po 12 ur na dan vodijo in razvijajo pisel v slovenskih podjetjih.
Spoštovanje do podjetnikov
Slovenija kot mlada država podjetništvo razvija šele dobrih 30 let. Avstrija, Nemčija ali Švica ga razvijajo že stoletje. Tudi večina tamkajšnjih korporacij se je začela z enim človekom, ki je ob velikem odrekanju postavil podjetje na noge. »Nekje vmes pa se pri nas izgubi razumevanje, da je nekdo žrtvoval vse in da je danes to lahko podjetje z 200 ali 2.000 zaposlenimi in pomemben izvoznik,” je dejala.
Odgovorna javna razprava
Juvančičeva je opozorila, da smo postali ujetniki algoritmov in kratkih vsebin, v katerih največ pozornosti dobijo najbolj sočne izjave. »Naša vloga ni, da se gremo sočne izjave, ampak odgovorno zgodbo, ki bo dolgoročno uspešna.« Pozvala je k radovednosti, k branju različnih virov in k temu, da ne skačemo na prvo žogo.
Status quo ni rešitev
Če zakon na referendumu ne bo potrjen, bo to pomenilo status quo, ki »dolgoročno ne more biti dobra zgodba«. Zakon je po besedah Petre Juvančič le eden od korakov k večji konkurenčnosti: »Treba bo zavihati rokave in izpeljati reforme, ki jih država potrebuje.« Spomnila je na devetdeseta leta, ko je Slovenija ciljala med petnajst najbolj konkurenčnih držav. Danes smo daleč od tega, zato nas čaka trdo delo. Da je zakon prvi, a nujen korak, je poudarila tudi Ajša Vodnik.
Več: Domovina