V oddaji Studio ob 17.00 je o stanju slovenskega gospodarstva in prihodnjih izzivih spregovoril dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager.

Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 znašlo v primežu zunanjih in notranjih pritiskov. Na eni strani so ga zaznamovali geopolitični pretresi, trgovinske vojne in zapiranje trgov, na drugi pa dolgoletne domače strukturne težave – nizka produktivnost, visoka obremenitev dela in nekonkurenčni stroški energije. Po besedah dr. Seljaka se te težave najbolj izrazito odražajo v avtomobilski in energetsko intenzivni industriji.

Minimalna plača, produktivnost in dodana vrednost

Ob razpravi o dvigu minimalne plače na 1.000 evrov je poudaril, da je nujno iskati ravnovesje med socialno vzdržnostjo in ekonomsko realnostjo.
»Treba je pretehtati med socialno vzdržnostjo in ekonomsko vzdržnostjo ter produktivnostjo. Če daljše obdobje rast stroškov znotraj plač presega rast produktivnosti, postanemo nevzdržni,« je opozoril.

Po njegovih besedah to ne ogroža le podjetij, temveč tudi širše družbene sisteme. »Nevzdržni postanejo naši socialni, zdravstveni in drugi sistemi,« je dodal. Slovenija se po njegovem mnenju preveč ukvarja s prerazdeljevanjem prenizke dodane vrednosti in bistveno premalo z njenim ustvarjanjem.
»Bistveno preveč se ukvarjamo s prerazdeljevanjem, bistveno premalo pa z ustvarjanjem višje dodane vrednosti. Nujno moramo spremeniti fokus in razbremeniti gospodarstvo ter izboljšati konkurenčne pogoje.«

Evropa v stagnaciji, industrija brez jasne vizije

Dr. Seljak je bil izrazito kritičen do gospodarske in strateške pasivnosti Evropske unije.
»Evropska unija žal deluje relativno izgubljena v premetavanju geostrateških kart. Namesto da bi igrali proaktivno vlogo, igramo pasivno,« je dejal.

Spomnil je, da je EU v začetku 90. let ustvarjala približno 35 % svetovnega BDP, danes pa njen delež znaša le še okoli 15 % in še naprej pada. »To pomeni, da bi moralo frčati perje po vsej Evropi, mi pa se ne pogovarjamo dovolj resno o tem, kako globalne pozicije dobiti nazaj.«

Avtomobilska industrija, nekoč ena ključnih evropskih panog, po njegovem mnenju izgublja vodilne položaje. »Postopoma izgubljamo globalne vodilne vloge – zapiramo tovarne, nimamo več jasne vizije,« je poudaril in opozoril na poplavo cenenih, a hkrati tudi visokotehnoloških vozil na evropskem trgu. Ob tem se proizvajalci soočajo še z ameriškimi carinami in zapiranjem trgov, kar vodi v ene najslabših poslovnih rezultatov v zadnjih letih. Slovenski del avtomobilske industrije se sicer še uspeva ohranjati, vendar so za razvoj prebojnih rešitev potrebne bistveno višje investicije kot v preteklosti.

Zamujene strateške priložnosti

Po Seljakovem mnenju EU ni več sposobna uveljavljati zaščitnih industrijskih politik, kakršne je pred desetletji uvedel Daljni vzhod – denimo pogojev lokalnega lastništva ali obveznega deleža domačih komponent. Zaradi tega se je v Evropi ustvaril velik tehnološki zaostanek.
»Podcenjujemo vzhodni cunami že deset do petnajst let, zadnje leto pa tudi zahodnega. Stiska nas z obeh strani, odzivov pa praktično ni,« je opozoril.

Izpostavil je tudi zamujene priložnosti strateškega sodelovanja – od Kitajske v preteklih dveh desetletjih do potencialnih partnerstev z Indijo, Kanado in arabskimi državami. Slednja bi lahko Evropi omogočila dostop do bistveno cenejše zelene energije, saj je EU danes na področju energije izrazito nekonkurenčna. Posledice so že vidne: evropska industrija aluminija je praktično izginila, vse bolj ogrožena pa je tudi jeklarska in predelovalna industrija.

Pogled v leto 2026

V letu 2026 bo po njegovih besedah avtomobilsko in širšo industrijo mobilnosti zaznamovala intenzivna robotizacija, avtomatizacija, digitalizacija procesov in uporaba umetne inteligence. Razvoj drugod po svetu poteka bistveno hitreje kot v Evropi, kar še poglablja razvojni razkorak.

Slovenskemu gospodarstvu je za leto 2026 zaželel predvsem razbremenitev plač in stroškov dela. Prepričan je, da bi to povečalo motivacijo zaposlenih in dolgoročno celo izboljšalo prilive v državni proračun.
Zaključil je z jasnim opozorilom: »Globoko smo v coni udobja in iz nje se bo treba hitro iztrgati – teči hitreje, več inovirati in biti boljši, ne pa delati manj in manj kakovostno.«

Več: https://365.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17-00/175188534