Marta Kelvišar, direktorica Adria Dom in managerka leta 2023, je nagovorila zbrane na Vrhu slovenskega gospodarstva 20. oktobra 2026 na Brdu pri Kranju:

1. KONVOJ

Predstavljajte si konvoj. Mobilna hiša, široka štiri metre in pol. Ponoči, čez Gorjance. Kdor je že srečal konvoj, ve, da se promet ob srečanju ustavi. In tako vsaka izmed naših 1.500 mobilnih hiš na leto začne svojo pot iz Bele krajine v Evropo.

Marsikdo mi reče: pojdite raje na železnico. Tam bi se šele zares ustavilo. Belokranjska železnica je stara več kot sto let. Takrat  so jo zgradili v dobrih dveh letih. Danes v dveh letih nismo sposobni pripraviti niti dokumentacije za njeno posodobitev. V času, ko  se svet razvija z umetno inteligenco, mi še vedno čakamo na infrastrukturo prejšnjega stoletja.

Spoštovani,

Morda se komu to zdi zgodba iz prejšnjega stoletja. Za nas je to realnost, ki jo živimo.

Od Ljubljane nas loči sto kilometrov. Na zemljevidu je to malo. V gospodarstvu pa se teh sto kilometrov meri drugače. Plačujemo jih pri vsakem izdelku, ki ga izvozimo.

2. CAMPING HOME

Prihajam iz Adrie Dom. V Črnomlju razvijamo in izdelujemo mobilne hiše, glamping enote in modularne rešitve za turistične resorte. Skoraj vse izvozimo. Povprečje za nas ne šteje. Če želimo, da nas Evropa izbere, moramo biti boljši, hitrejši, prilagodljivejši – in predvsem konkurenčni.

Na Hrvaškem se je spremenila zakonodaja investiranja v resortih. In za naš produkt so se praktično čez noč skoraj zaprla vrata. In če so se zaprla vrata, smo mi odprli okno. V zelo kratkem času smo razvili hibridno rešitev, ki ustreza novim zakonskim zahtevam. Prav danes produkt predstavljamo na trgu. Mi smo se prilagodili. Ker je to naše delo.

3. PRILAGAJANJE

Ob tem pa se mi postavlja vprašanje, večje od nas: če se gospodarstvo ves čas prilagaja svetu, – kdo se, prosim, prilagaja gospodarstvu?

V naši panogi se trg ohlaja. In ko se trg skrči, šteje prav vse. Takrat pride konkurenčnost države do izraza. Zato 49. mesto Slovenije na lestvici konkurenčnosti ni statistika. Je  tista razlika, ki odloči, ali bomo dobili posel mi  ali ga dobi konkurent.

Vsak dan tekmujemo s podjetji iz Evrope in izven nje. Kupec primerja dizajn, kakovost, znanje, odnos. In ceno, ki pogosto odloči.

A kaj torej določa ceno? Trg na eni strani in naša kalkulacija na drugi.  Ravno  pri njej imamo preveč neznank, na katere nimamo vpliva - zakonodajo in davke.  

4. SIDRO

Potrebujemo stabilnost!  Zato bi od Slovenije najbolj želela– SIDRO, – nekaj trdnega, na kar se lahko zanesemo,  ko je svet okoli nas nepredvidljiv.

Naši projekti trajajo leta. Kako naj postavimo ceno, če ne vemo, pod kakšnimi pogoji bomo takrat sploh poslovali? Zato stabilnost zame ni politični slogan, ampak številka na naši ponudbi. Je tisto, kar nam sploh omogoča vlagati – v ljudi, znanje, razvoj.

5. RAZVOJ REGIJ

Tu bi izpostavila priložnost iz programa Made in Slovenia 2035, zapisano tudi v koalicijski pogodbi.

Spodbudimo razvoj v manj razvitih regijah. Naredimo jih zanimive za investitorje – s sodobno infrastrukturo, davčnimi razbremenitvami, in manj birokracije.  Naj te regije postanejo motor razvoja, ne le prejemnice spodbud. Ne želimo živeti od pomoči. Želimo pogoje, da lahko ustvarjamo. 

Ker če regija ustvarja, v njej ostajajo tudi mladi.

6. MLADI

In tu bom provokativna: naš najdragocenejši izvozni artikel ne smejo postati mladi. Mlademu človeku omogočimo kariero in življenje. Kajti ko mlad človek odide, ne odide sam. Z njim odide znanje. Odide prihodnja družina. Odide del prihodnosti te regije.

7. OD BESED K DEJANJEM

Tretja razvojna os bo skrajšala pot čez Gorjance – naj bo to čim prej. Skrajšajmo pa še eno pot: od besed do dejanj.

Podjetja ne investiramo za štiri leta, tovarn ne gradimo za en mandat – mi razmišljamo desetletje naprej. In to potrebujemo tudi od države: vizijo Slovenije. 

Gospodarstvo in država nista tekmeca. Sta ista ladja – in potrebujeta isto sidro.

Naj bo Slovenija naše sidro. Hvala.

***

Več o Vrhu slovenskega gospodarstva 2026 na spletni strani GZS.