Blaginja države se ne meri samo z višino BDP. Ljudje jo občutimo predvsem skozi kakovost življenja: dostopno in dobro zdravstvo, kakovostno šolstvo, dostojne pokojnine, socialno varnost, urejeno infrastrukturo in pomoč tistim, ki jo potrebujejo.

Toda ob razpravah o tem, koliko pravic bi morali zagotavljati in koliko sredstev nameniti posameznim skupinam, prepogosto pozabljamo na osnovno vprašanje: Kdo bo denar za vse to ustvaril?

Država denarja ne ustvarja. Lahko ga razporeja, pobira davke in se zadolžuje, dolgoročno pa lahko razdeli predvsem toliko, kolikor ustvarijo njeno gospodarstvo in državljani. Uspešna podjetja ustvarjajo dodano vrednost, delovna mesta, plače in dobičke. Podjetja, podjetniki in zaposleni pa z davki in prispevki polnijo državno blagajno, iz katere financiramo socialno državo.

Zato bi morali razpravo o tem, koliko bomo delili, vedno začeti z vprašanjem: Kaj moramo narediti, da bomo več ustvarili? Odgovor moramo iskati na treh ravneh.

Kot družba moramo ponovno sprejeti uspešnost kot vrednoto. Poslovni uspeh, dobiček in premoženje, ustvarjeno z znanjem, delom in podjetnostjo, ne smejo imeti negativnega predznaka. Potrebujemo več uspešnih podjetij, več uspešnih podjetnikov in več posameznikov z ambicijo ustvariti nekaj več. Uspešnost posameznika ali podjetja namreč ni samo njihova korist. Od nje ima, neposredno ali posredno, korist celotna družba.

Managerji imamo pri tem posebno odgovornost. Naša naloga ni zgolj voditi podjetje, ampak ustvarjati pogoje, v katerih bo podjetje dolgoročno uspešno. Vsak dan se moramo spraševati: Kaj bomo delali? Kaj bomo izdelovali? Komu in kako dobro bomo to prodali? In predvsem – koliko dodane vrednosti bomo pri tem ustvarili?

Podjetje mora zaslužiti dovolj za razvoj in investicije, za dobre plače zaposlenih, za primeren donos lastnikom ter za ustvarjanje rezerv za težja obdobja. Uspešno podjetje pa skozi davke, prispevke, zaposlovanje in sodelovanje z okoljem pomembno prispeva tudi k financiranju družbe, katere del je.

Nekaj lahko naredimo tudi kot posamezniki. Namesto da se ukvarjamo s tem, zakaj ima sosed več, se vprašajmo, kaj lahko sami naredimo bolje. Uspeh drugega nam ničesar ne jemlje. Lahko pa nam pokaže, da je mogoče uspeti.

Če bomo kot družba spoštovali delo, podjetnost, odgovornost, ambicioznost in uspeh, bomo ustvarili dovolj, da si bomo lahko privoščili kakovostno zdravstvo, šolstvo, dostojne pokojnine in visoko raven socialne varnosti. Če pa bomo razpravljali predvsem o tem, kako razdeliti obstoječe, namesto kako ustvariti več, se bomo vedno znova prepirali, komu pripada večji kos.

Socialna in gospodarska politika nista dva nasprotna svetova. Močno gospodarstvo je zato predpogoj močne socialne države.

dr. Tomaž Kmecl, glavni direktor Kolektor Etre, manager leta 2026