Volitve 2026

volitve banner2
volitve banner2

Močna država blaginje ne more obstajati brez vitalnega in konkurenčnega gospodarstva. Uspeh podjetij in blaginja ljudi sta plati iste medalje.

MQ forum Prihodnost Slovenije v zmoznosti sodelovanja2 2

Soočenje v okviru MQ foruma "Prihodnost Slovenije v zmožnosti sodelovanja", 3. oktobra 2025 na Managerskem kongresu v Portorožu

55039171134 6f4198dc44 c v3

Srečanje gospodarstva s politiko 13. januarja 2026 v Ljubljani (Foto: Tadej Kreft/GZS)

Dr. Iztok Seljak o slovenskem gospodarstvu: izzivi produktivnosti, konkurenčnosti in globalnih premikov: »Bistveno preveč se ukvarjamo s prerazdeljevanjem, bistveno premalo pa z ustvarjanjem višje dodane vrednosti. Nujno moramo spremeniti fokus in razbremeniti gospodarstvo ter izboljšati konkurenčne pogoje.«

Več
gospodarstveniki foto

(Foto: Radio Ognjišče)

Petra Juvančič: Če želimo ohraniti blaginjo, moramo ustvariti več: "Gospodarstvo si želi predvsem več miru, stabilnosti in predvidljivosti, razvojno naravnano davčno politiko ter resno debirokratizacijo. Pomemben izziv ostaja tudi demografija, kjer dolgoročni ukrepi ne bodo dovolj. Slovenija bo morala postati bolj privlačna za talente, pri čemer ne odločajo zgolj davki, temveč tudi infrastruktura, zdravstveni sistem, mednarodna povezanost ter prisotnost uspešnih podjetij, ki omogočajo karierni razvoj."

Več

Programi političnih strank, ki se potegujejo na letošnjih volitvah:

Slovenija stoji pred odločitvami, ki bodo v letu 2026 in naprej določale našo odpornost v vse bolj nepredvidljivem svetu. V Združenju Manager poudarjamo, da močna država blaginje, ki zagotavlja kakovostno zdravstvo, šolstvo in socialno varnost, ne more obstajati brez vitalnega, prodornega in konkurenčnega gospodarstva. Naš skupni cilj je jasen: dvig produktivnosti in ustvarjanje višje dodane vrednosti, ki sta edina prava temelja za dolgoročno blaginjo vseh državljank in državljanov.

Da bi podjetja lahko ostala motor tega napredka, od prihodnjih odločevalcev pričakujemo korenit premik k razvojni davčni politiki. Trenutne obremenitve dela in kapitala zavirajo privabljanje najboljših talentov ter omejujejo investicije v raziskave in razvoj. Potrebujemo davčni sistem, ki ne bo le fiskalni mehanizem za polnjenje proračuna, temveč strateško orodje, ki spodbuja inovativnost in ustvarjalnost, nagrajuje uspeh ter omogoča slovenskim podjetjem enakopravnejši boj na globalnem trgu.

Poleg davčnih sprememb gospodarstvo nujno potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Pogoste in neusklajene spremembe zakonodaje vnašajo negotovost, ki hromi dolgoročno načrtovanje. Ob boku temu gre zahteva po odločnem nadalnjem zmanjševanju birokratskih ovir. Digitalizacija in debirokratizacija procesov ne smeta ostati le floskuli, država mora postati vitka, učinkovita servisna dejavnost, ki podjetnikom ne postavlja ovir, temveč jim omogoča hitrejšo pot od ideje do realizacije.

Živimo v času velikih geopolitičnih premikov in globalne nestabilnosti, kjer majhne, odprte ekonomije, kot je slovenska, potrebujejo posebno mero modrosti. Potrebujemo politično okolje, ki ne bo nihalo iz skrajnosti v skrajnost, temveč bo iskalo politično in družbeno ravnovesje. Predvidljivost poslovnega okolja namreč izhaja iz politične stabilnosti in kulture dialoga. Namesto polarizacije potrebujemo povezovanje različnih pogledov v skupne rešitve, ki bodo Sloveniji zagotovile konkurenčen položaj v mednarodnem prostoru.

Pogledi slovenskih managerk in managerjev

Dušan Olaj, Duol: "Leto 2030 ni daleč. Je jutri. Če želi biti Slovenija konkurenčna, mora nehati igrati na varno. Potrebujemo več ambicije. Več poguma. Več odgovornosti. Blaginja ne nastane z razdeljevanjem, temveč z ustvarjanjem. Jedro prihodnosti je produktivnost: znanje, tehnologija, hitra izvedba. Podjetja potrebujejo stabilno okolje, jasna pravila in hitre postopke. Ne izgovorov. Država mora delovati. Ne zavirati. Ne zapletati. Nagrajevati mora delo, razvoj in uspešnost. Hkrati pa mora vsak državljan čutiti, da sistem deluje zanj: da ima dostop do stanovanja, zdravstva in dostojne oskrbe. To ni strošek. To je pogoj za zaupanje. Če bomo znali povezati podjetništvo, znanje in učinkovito vodenje, lahko Slovenija postane država visoke dodane vrednosti. Ne nekoč. Zdaj. Leta 2030 ne smemo več razlagati, zakaj ne gre. Takrat moramo pokazati, da znamo."

Več

mag. Leon Korošec, Elan: "Nedavne razprave o minimalni plači so sprožile plaz parcialnih komentarjev, zato se mi zdi smiselno, da prepletenost realne ekonomije in državne regulative postavimo v celovit okvir, ki izhaja iz osnovnega vprašanja: kako v majhnem, odprtem gospodarstvu ustvarjamo dodano vrednost in iz nje trajno financiramo blaginjo? Slovenija je majhno gospodarstvo z majhnim domačim trgom. To ni ideološka ocena, temveč dejstvo, ki določa našo realnost in pomeni, da dolgoročno ne moremo financirati rasti plač, kakovostnih javnih storitev in socialne varnosti zgolj s tem, kar ustvarimo in porabimo doma. Naša blaginja se večinoma napaja iz uspeha na tujih trgih. Ko smo mednarodno konkurenčni, ustvarimo dovolj dodane vrednosti, da lahko financiramo boljše življenje doma. Ko konkurenčnost izgubljamo, se začne krčiti osnova, iz katere se napajajo plače, investicije in javni sistemi. Paradoksalno, ko bomo izgubili tujino (beri izvoz), bomo tudi izgubili lastno državo."

Več

Tanja Subotić Levanič, Pivovarna Laško Union: "Če želimo, da bomo leta 2030 govorili o samozavestni, uspešni in konkurenčni Sloveniji, je potrebno začeti pri zaupanju - med ljudmi, gospodarstvom in državo. Gospodarstvo je motor razvoja in najmočnejši generator blaginje, zato ga moramo zavestno spodbujati, ne zavirati. Ko podjetjem zagotovimo stabilno in predvidljivo okolje, lahko ustvarjajo več in bolje – v korist celotne družbe. Ključno je razumevanje, da dolgoročna uspešnost temelji na sodelovanju in dialogu. Odločitve, ki vplivajo na delovna mesta, investicije in prihodnost države, ne smejo nastajati enostransko ali brez tistih, ki jih neposredno zadevajo. Prav zato danes gospodarstvo prepogosto pogreša sogovornika. Država naj v gospodarstvu prepozna strateškega partnerja ter jasno pokaže, da so domače in tuje investicije dobrodošle. Le tako lahko zgradimo družbo, ki verjame v razvoj, nagrajuje prizadevnost ter posamezniku omogoča dostojno in kakovostno življenje.”

dr. Aleš Ugovšek, M Sora: "Slovenija potrebuje trdne temelje, jasno vizijo in zrelo zavedanje identitete, da bo do leta 2030 konkurenčna država z visoko dodano vrednostjo in kakovostjo življenja za vse. Temeljiti moramo na skupnih, jasnih vrednotah, ki nas povezujejo in vodijo pri odločanju tudi v težkih trenutkih. Dolgoročna vizija mora biti stabilna, jasno komunicirana in neodvisna od političnih ciklov, da kot družba vemo, kam gremo. Ohranjati moramo identiteto in kulturo ter preseči ideološke delitve, saj smo en narod. Ključno je široko spoštovanje– človeka, dogovorov, institucij, vladavine prava, narave in drugačnih mnenj, skupaj s spoštljivo javno razpravo. Najbolj pa nam primanjkuje sodelovanja: med politiko in gospodarstvom, med strankami, med organizacijami in ljudmi. Pravo sodelovanje ni transakcija, temveč skupno iskanje rešitev, ki koristijo vsem in širši skupnosti."

Melanie Seier Larsen, BCG: "Številke same po sebi ne pomenijo veliko, če jih ljudje ne občutijo v vsakdanjem življenju. Ključno vprašanje je, ali bomo znali ustvariti okolje, v katerem se gospodarska rast prelije v občutek blaginje, pravičnosti in priložnosti za vse. Konkurenčnost brez blaginje ostane statistika. Blaginja brez konkurenčnosti pa je kratkoročna iluzija brez trdnih temeljev. Slovenija potrebuje ravnotežje obojega, ker eno brez drugega preprosto ne zdrži na dolgi rok. Če želimo pospešiti približevanje najrazvitejšim državam EU, moramo produktivnost postaviti v središče nacionalne agende. Manj obremenjeno znanje in delo, več spodbud za investicije v tehnologijo, zeleni prehod, avtomatizacija in internacionalizacija ter sistemska podpora panogam in podjetjem z globalnim potencialom so predpogoj za višje plače in stabilno socialno državo. Brez rasti dodane vrednosti na zaposlenega bomo le prerazporejali omejen kolač in ustvarjali vedno več napetosti, namesto napredka."

Več

Aleksander Zalaznik: "Slovenski zdravstveni sistem lahko znova deluje – ne z eno čudežno rešitvijo, ampak s kombinacijo ukrepov: izboljšano upravljanje, vključevanje vseh resursov (javnih in zasebnih) v skupno dobro, poštena in vzdržna ureditev financiranja ter osredotočenost na pacienta. Pomembno je, da se zavedamo, da čas igra proti nam: vsako leto odlašanja prinaša daljše vrste, več razočaranih mladih zdravnikov, ki odidejo, in več bolnikov, ki izgubijo zaupanje."

Več

Slovenija 2050: Od vizije k dejanjem za konkurenčnejšo državo

Na Managerskem kongresu oktobra 2025 so vodilni predstavniki gospodarstva, znanstvene sfere in politike soočili poglede o prihodnosti Slovenije do leta 2050, pri čemer so želeli doseči konsenz glede nujnih korakov za razvojni preboj. Osrednje sporočilo razprave je bilo jasno: če želi Slovenija v času hitrih tehnoloških sprememb in demografskih izzivov ohraniti in krepiti državo blaginje, mora nujno dvigniti svojo produktivnost in konkurenčnost. Sogovorniki so se strinjali, da trenutni model ne zadošča več in da je čas za odločne strukturne premike, ki bodo presegli zgolj kratkoročne politične interese.

Kot ključne vzvode za uspeh so udeleženci izpostavili tri prioritetna področja: davčno razbremenitev plač za privabljanje in zadrževanje talentov, korenito debirokratizacijo postopkov za hitrejše umeščanje investicij v prostor ter določitev jasnih strateških prioritet države. Opozorili so, da Slovenija kljub dobri kondiciji nazaduje na lestvicah konkurenčnosti prav zaradi nepredvidljivega poslovnega okolja. Skupni poziv politiki je bil zato usmerjen v oblikovanje stabilnega okolja, ki bo spodbujalo inovacije in omogočalo, da slovensko znanje ustvarja visoko dodano vrednost doma.

Več

Gospodarstvo politiki jasno sporoča: »Potrebujemo manj obremenitev, več predvidljivosti«

Gospodarski krog se zaveda nujnosti oblikovanja stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in izboljšale kakovost življenja. Gospodarstvo namreč pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate. Prav s tem namenom je na današnjem dogodku gostil predstavnike političnih strank z ustrezno podporo v javnomnenjskih raziskavah. Skupaj so naslovili ključna razvojna vprašanja Slovenije, ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo - davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga je mogoče doseči z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami.

Več

Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD: Brez koraka naprej bomo drugo leto še nazadovali

Na junija objavljeni lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zadržala svojo lansko uvrstitev na 46. mestu. Vendar gre za najnižjo uvrstitev Slovenije v zadnjih petih letih. Predstavniki Gospodarskega kroga so poudarili nujnost ukrepov za večjo inovativnost, hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo, davčno razbremenitev dela, odpravo birokratskih ovir ter boljše upravljanje javnih storitev. Ključni so tudi zagon kapitalskega trga, privabljanje tujih investicij in stabilno zakonodajno okolje. Potrebna je dolgoročna strategija za dvig konkurenčnosti, nadgradnja pokojninskega sistema ter boljše upravljanje domačega kapitala. V ospredje postavljajo tudi krepitev ekonomske odpornosti, vključno s prehransko in energetsko suverenostjo. Predstavniki gospodarstva so izpostavili tudi potrebo po oblikovanju nove dolgoročne strategije za dvig mednarodne konkurenčnosti ter večji vključenosti gospodarstva v oblikovanje politik.

Več