Zadnje čase se mi zdijo zanimive štiri stvari:

• Dr. Mojmir Mrak jev enem od intervjujev povedal, da se zdi, da smo bolj usmerjeni v prerazdelitev kolača, manj pa v to, kako celoten kolač povečati.
• Pred kratkim sem videl lestvico povprečnih plač v EU, na vrhu sta Lihtenštajn in Danska, Slovenija je nad sredino, na polovici slovenske povprečne plače pa je kot zadnja država Bolgarija.
• Pred kratkim smo povečali minimalno plačo na približno 1000 evrov neto, uvedli smo božičnico in nagrado iz dobička. Od nekaterih združenj slišim, da bo zaradi tega vse propadlo, hkrati pa obupujejo, da delavci bežijo v tujino.

Mislim, da smo prišli v podobno obdobje, kot se je zgodilo v Evropi pred 60 leti, pri nas pa okrog osamosvojitve – propad podjetij, ki so proizvajala proizvode z nizko dodano vrednostjo (takrat je bil to, recimo, tekstil). Morali smo se usmeriti v kakovostnejše izdelke z višjo dodano vrednostjo, če smo želeli preživeti.

Sem sam to že doživel? Da, malce kasneje. Največji partner je proizvodnjo od nas prenesel v Bolgarijo, kjer je naredil tovarno  (z evropskimi sredstvi!), kjer delajo za pol slovenske cene! Nas so zradirali.

Danes se zdi, da smo spet tam. Nikakor ne verjamem, da se lahko vrnemo na bolgarske plače. To bi pomenilo, da je naše gospodarstvo na psu. A tega ne kaže, saj je vitalno in profitabilno!

Zvišanje minimalnih plač samo po sebi s pritiskom na lastnike prinese boljše tehnologije (ki so tako ali tako tu) - dobri podjetniki jih najdejo! Res je, za nekatera podjetja je težko, celo zelo težko, a vse čaka prestrukturiranje, tako kot je to doletelo Nemce.

Z nizkimi plačami in nizko socialo ne bo šlo. Ključ sta izobraževanje vseh ter sodelovanje podjetij in politike pri privabljanju podjetij s tehnologijami, ki zahtevajo visoko usposobljen kader, kot so na primer Novartis, Sandoz, Yaskawa, Heisense, Renault in drugi. Pogled proti Danski - le kako to počnejo oni?

***

Tone Strnad, Medis, prejemnik priznanja za življenjsko delo s področja managementa 2025