Slovenski zdravstveni sistem, ki nominalno temelji na načelih solidarnosti in univerzalne dostopnosti, se v praksi sooča z resnimi sistemskimi razpokami. Kot v svoji analizi opozarja Aleksander Zalaznik, so dolge čakalne dobe postale "načrtovan finančni amortizer" sistema, s katerim se regulira poraba. Vendar pa je takšno varčevanje ekonomsko neracionalno. Podatki namreč kažejo, da stroški dolgotrajnih bolniških nadomestil, ki jih zaradi čakanja na poseg plačujeta gospodarstvo in zdravstvena blagajna, pogosto večkratno presegajo ceno samega zdravljenja. Zgovoren je primer operacije kolka, kjer lahko stroški večletnega čakanja in bolniške odsotnosti državo stanejo tudi do osemkrat več kot pravočasna operacija.

Ključna težava tiči v pomanjkanju aktivnega upravljanja in pasivni vlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki deluje predvsem kot plačnik in ne kot kupec storitev, odgovoren za rezultate. Primerjava z učinkovitejšimi sistemi v Avstriji, Nemčiji ali na Nizozemskem razkriva, da uspešne države ne gradijo na ideološkem ločevanju javnega in zasebnega. Nasprotno – zasebne izvajalce vključujejo v javno mrežo pod enakimi pogoji in s strogim nadzorom kakovosti, s čimer zagotavljajo, da denar sledi pacientu in se storitve opravijo tam, kjer so na voljo kapacitete.

Rešitev za slovensko zdravstvo po mnenju Zalaznika zato ni v strogem omejevanju zasebne iniciative ali prepovedi dvojne prakse, kar bi lahko vodilo v odliv kadrov in dokončno razslojevanje na zdravstvo za bogate in revne. Potreben je prehod k pametnemu upravljanju, kjer je zasebna dejavnost instrument javnega interesa za skrajševanje vrst in dvig produktivnosti. Aleksander Zalaznik v zapisu poudarja, da zdravstvo ni le tehnično, temveč družbeno vprašanje: če želimo ohraniti solidarno in učinkovito družbo, moramo zgraditi sistem, ki bo s kombinacijo javnih in zasebnih virov pacientom zagotovil pravočasno obravnavo, preden postane škoda za njihovo zdravje in državno blagajno nepopravljiva.

"Odgovor na vprašanje, kakšno družbo želimo, se odraža v zdravstvu: če želimo solidarno, pravično in učinkovito družbo, moramo zgraditi takšen tudi zdravstveni sistem. To ni ne levo ne desno politično vprašanje, ampak skupen interes. Ko zbolimo, postanemo vsi enako ranljivi in enako odvisni od dobro delujočega zdravstvenega sistema."

Analiza na povezavi.