ZM banner 1380x616 Opera

Kulturno-managerski dogodek

Kdaj? 6. junij 2023 ob 18.30

Kje? SNG Opera in balet Ljubljana 

Cena za parter in lože: 95 eur

Cena za balkon: 75 eur

Cena za galerijo: 50 eur

V ceno vstopnic je že vštet prispevek v Sklad za talente, ki podpira mlade in obetavne managerje.

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana je lansko leto premierno zaživel veliki klasični balet v dveh dejanjih Romeo in Julija v koreografiji šefa ljubljanskega Baleta Renata Zanelle na glasbo Sergeja Prokofjeva. »Julijin balkon v Veroni je gotovo eden najbolj obiskanih kotičkov na svetu. Uteleša nekaj podobnega, kot je zaklepanje ljubezni s ključavnicami na ograje mostov. Je simbol ljubezni in življenja,« izpostavlja koreograf, ki se je rodil v Veroni, kjer se dogaja znana zgodba Williama Shakespeara, in je zato z njo tudi sentimentalno povezan.

»Shakespeare je ustvarjal v času, ko ženske niso smele nastopati na odrskih deskah, čeprav imajo v njegovih zgodbah izrazit vpliv,« pravi koreograf. »Na trenutke se mi zdi, da je opisoval ženske prihodnosti, ki znajo ravnati z močjo. Shakespeare je bil za svoj čas avantgarden in je še vedno izrazito sodoben.« (vir)

V marcu 2023 je ljubljanski ansambel s predstavo Romeo in Julija gostoval v gledališču Verdi v Trstu in požel veliko merico pohval in aplavza. 

Veselimo se, da se managerji zopet srečamo na kulturnem dogodku v eni najlepših ljubljanskih stavb, romantični Operi. 

Sklad za talente

Razvoj slovenskega managementa sloni tudi na mladih, obetavnih managerjih, ki bodo pisali nove prebojne zgodbe slovenskega gospodarstva. Podprimo jih z udeležbo na Managerskem večeru v Operi - delež sredstev od kupljenih vstopnic in podpornikov večera bomo namreč namenili našemu Skladu za talente.

VEČ O PREDSTAVI

Romeo in Julija balet 15 2 2022 8

Romeo in Julija balet 15 2 2022 5

Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev.

Po ruski revoluciji leta 1917 je Prokofjev živel v tujini, večinoma v Parizu. Čeprav je do tedaj zložil že vrsto baletov, je bil Romeo in Julija prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil poleti leta 1936. Pot te stvaritve do odra je bila trnova. Najprej ga je v svoji produkciji načrtoval Kirovski balet v Leningradu (danes balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu). Sodelovanje z gledališčem Kirov se je končalo, še preden se je skladatelj sploh lotil skladanja. Zato je Prokofjev balet ponudil moskovskemu gledališču Boljšoj, a so ga tamkajšnji plesalci zavrnili, češ da ga je nemogoče plesati. Potem je skladatelj delo spremenil v orkestralne suite, ki so bile prvič izvedene pred občinstvom v letih 1936 in 1937.

Balet Romeo in Julija, op. 64, je luč sveta zagledal leta 1938, vendar v Brnu na Češkoslovaškem, sovjetsko premiero pa je doživel šele leta 1940 v gledališču Kirov. Napisan je v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.

Priljubljena zgodba baletne literature bo tokrat zaživela v novi različici Renata Zanelle. Zasnovana bo na predstavah, ki ju je postavil na odrih Grške narodne opere in Romunske narodne opere, a v Ljubljani bo luč sveta zagledala njuna izpopolnjena različica, ustvarjena za naš baletni ansambel.

Pokrovitelji

ZLATI POKROVITELJ
POKROVITELJI