Danes sta začeli veljati noveli zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki prinašata številne spremembe za hitrejše in enostavnejše postopke umeščanja objektov v prostor ter izdaje dovoljenj. Glavni cilj sprememb je zmanjšati birokratske ovire in pospešiti postopke tako za investitorje kot tudi za občine in upravne organe.

Obe noveli uvajata enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenj v postopkih. Če mnenjedajalec v tem roku ne odgovori, ga lahko upravni organ pozove, naj to stori v 15 dneh, sicer se bo štelo, da je mnenje pozitivno.

Novela zakona o urejanju prostora prinaša še združevanje postopkov presoje vplivov na okolje in prostorskega načrtovanja, kar bo omogočilo večjo učinkovitost. Negativna mnenja državnih nosilcev urejanja prostora bo po novem znova usklajevalo ministrstvo za naravne vire in prostor.

Med pomembnimi novostmi je tudi uvedba ciljne spremembe občinskega prostorskega načrta – hitrejši postopek za manjša območja (do 5000 m²), ki omogoča spremembe brez spreminjanja celotnega načrta. Tak postopek se bo lahko uporabil tudi pri protipotresnih sanacijah, gradnji dodatnih stopnišč ali dvigal, če se z deli ne posega v bistveno povečanje objekta.

Novosti veljajo tudi glede komunalnega prispevka, ki ga po novem ni treba plačati za enostavne pomožne objekte brez samostojnih priključkov, javna najemna stanovanja, gasilske in objekte za zaščito in reševanje.

Novela gradbenega zakona razširja domnevo izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj – ta zdaj velja tudi za objekte zgrajene pred letom 1995, za objekte v okviru popotresne sanacije v Posočju in za enostanovanjske stavbe z dovoljenjem, izdanim do leta 2003. Za objekte, zgrajene brez dovoljenja, a pred novembrom 2017, bo legalizacijo mogoče izvesti do konca leta 2030, namesto v petih letih po uveljavitvi zakona.

Za nelegalne objekte, zgrajene po letu 2017, pa posebnih postopkov legalizacije ni predvidenih – zanje bodo veljali redni postopki pridobivanja dovoljenj in obveznost plačila nadomestila za uzurpacijo prostora.

Vir: STA