Podjetja s hitro rastjo produktivnosti so bolj donosna, donosnost hitreje povečujejo, več vlagajo, imajo v povprečju za okoli četrtino višje plače, ki jih povišujejo še enkrat hitreje od preostalih podjetij, hkrati pa tudi nadpovprečno zaposlujejo, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejšem poročilu o produktivnosti, poročajo Finance.

Slovenija bo morala več vlagati v razvoj, digitalno preobrazbo, izboljšati poslovno in inovacijsko okolje, krepiti znanje in veščine ljudi, če želimo povečati produktivnost. »Napredujemo počasi in premalo. Nujno je treba pospešiti vlaganje in strukturne spremembe v smeri digitalne in trajnostne preobrazbe,« je na predstavitvi raziskave povedal Peter Wostner, urednik Umarjevega poročila o produktivnosti.

V poročilu so pripravili tudi 13 ukrepov, kako do večje rasti produktivnosti.

1. Aktivno spodbujanje sprememb

• Z ozaveščanjem o pomembnosti proaktivnega in pravočasnega odzivanja na globalne megatrende.
• S spodbujanjem večje odprtosti do sprememb, ki je vse pomembnejši dejavnik razvoja.
• Z upravljanjem preobrazbe in krepitve varnostnih mrež, prilagoditvijo sistemov socialne varnosti novim okoliščinam, ustreznim razmerjem med varnostjo in prožnostjo dela, ustreznim plačilom za delo in dostopom do vseživljenjskega učenja.

2. Krepitev znanj in veščin prebivalstva

• S pospešenim izobraževanjem in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti – vključno z digitalnimi veščinami.
• Na podlagi posodobljenih in v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo morali biti bolj prožni, bolj interdisciplinarni, poudarek mora biti tudi na prečnih spretnostih, podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti.

3. Povečanje vlaganj države

• V pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z evropskimi sredstvi, saj Slovenija vlaga v pametno preobrazbo manj od drugih držav.
• Zagotovitev infrastrukturnih pogojev, še posebej s srednjeročnim učinkom na produktivnost: digitalna infrastruktura, izobraževalna in raziskovalno-razvojna infrastruktura ter zelena infrastruktura, vključno s prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo.

4. Nadaljnje izboljšanje poslovnega in inovacijskega okolja

• S krepitvijo znanstvenoraziskovalnega, inovacijskega in digitalnega ekosistema, ki spodbuja povezovanje in vodi v skupna vlaganja, delitev tveganj in bolj intenzivno mednarodno sodelovanje, kar pelje k več inovacijam in hitrejši rasti produktivnosti.
• S spodbujanjem dinamičnega poslovnega okolja, ki zagotavlja učinkovito alokacijo virov – več poudarka na prenehanju financiranja oziroma ohranjanja zombi podjetij (tako imenovanih nezdravih jeder gospodarstva), ki zavirajo tako rast produktivnosti kot gospodarsko rast, in z osredotočenjem na zdrava jedra gospodarstva, ki niso dolgoročno prezadolžena in imajo visok potencial za rast.
• Izboljšanje učinkovitosti države pri zagotavljanju podpornih storitev in spodbujanju razvoja – ko gre za omogočanje naložb, odzivnost in prilagodljivost regulacijskega okvira, bolj odprto in povezano sodelovanje s socialnimi partnerji in strokovno javnostjo.

5. Prednostni ukrepi podjetniškega sektorja

• Pospešena vlaganja v človeške vire, digitalno preobrazbo ter raziskave, razvoj in inovacije pa tudi stroje in opremo – za pospešitev vlaganj za digitalno in inovacijsko preobrazbo podjetij (vlaganje v podatke in analitiko, sistemov in tehnologij do talentov in organizacijskega kapitala).
• Pospešeno uvajanje novih poslovnih modelov, prebojnih in disruptivnih inovacij ter prilagojenih procesov in organizacije poslovanja – vzpostavljanje nove, digitalne miselnosti, kulture in organizacije, s pospešenim eksperimentiranjem ter večjim poudarkom na agilnih, multidisciplinarnih in odprtih, sodelovalnih pristopih.
• Zmanjševanje emisijske intenzivnosti, pospeševanje krožnosti gospodarstva ter razvijanje zelenih znanj in spretnosti za nova zelena delovna mesta.

Združenje Manager je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in gospodarskim ministrstvom septembra 2020 pripravilo akcijski načrt za večjo rast produktivnosti. Gre za nabor ukrepov na več različnih področjih, katerih glavni cilj je večja blaginja oziroma nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda v Sloveniji.

Vir: Finance