Rast domače potrošnje ostaja visoka, je pa kupna moč gospodinjstev pod vse večjim vplivom naraščajočih cen, predvsem energentov in hrane, saj se je inflacija maja še okrepila. Še naprej pa se umirja rast aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, ugotavlja Umar v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo, poroča STA.

Na visoko rast potrošnje gospodinjstev sta v prvih štirih mesecih letos ugodno vplivala postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov in visoka rast zaposlenosti. Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju v večini panog povečala, na Umarju ocenjujejo, da je k pozitivnim gibanjem v trgovini na drobno z neživili ob nizki lanski osnovi prispevala tudi odprava pogoja PCT (preboleli cepljeni, testirani).

V tem obdobju se je povečal tudi prihodek v tržnih storitvah. Glede na enako obdobje pred epidemijo covida-19 je občutno zaostajal le še v potovalnih agencijah.

V prvem četrtletju so rast gospodarske aktivnosti poganjale tudi investicije. V gradbeništvu se je po postopnem zniževanju v lanskem letu vrednost opravljenih del v prvem četrtletju močno okrepila, po daljšem času tudi v gradnji nestanovanjskih stavb. Še naprej pa se v gradbeništvu povečujejo stroškovni pritiski.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po umiritvi rasti v prvem četrtletju aprila nekoliko povečala. Blagovna menjava z državami EU se je aprila tekoče znižala. Povečuje se negotovost, povezana z motnjami v dobavnih verigah, naraščajočo inflacijo in rusko-ukrajinsko vojno, hkrati se izvozna pričakovanja slabšajo. Ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in močnem domačem povpraševanju je rast izvoza zaostala za rastjo uvoza. Maja se je poslabšala tudi gospodarska klima.

Kljub omejitvam na ponudbeni strani se nadaljuje visoka rast zaposlenosti, ki pa v veliki meri izhaja iz zaposlovanja tujcev, navaja Umar. Rast števila delovno aktivnih se je marca medletno nekoliko umirila, visoka pa je ostala v gostinstvu in v gradbeništvu, ki tudi izstopa po deležu tujih delavcev (45 odstotkov).

Za več kot polovico je bil medletno v prvem četrtletju letos večji tudi obseg študentskega dela. Registriranih brezposelnih je bilo konec maja opazno manj kot pred letom dni, nadaljevalo se je tudi upadanje števila dolgotrajno brezposelnih.

Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja razmeroma visoka. Umar ocenjuje, da v nekaterih dejavnostih (gostinstvo, promet in skladiščenje ter gradbeništvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Raven plač v javnem sektorju od novembra lani zaostaja za razmeroma visoko ravnjo iz predhodnega leta, kar je povezano z izplačili dodatkov v času razglašene epidemije, ki se jih letos ne izplačuje več.

Inflacija se je maja še okrepila, k čemur so pomembno prispevale višje cene energentov, ki se ob višjih cenah prehranskih surovin v vse večji meri prelivajo tudi v končne cene hrane. Naraščajo tudi cene storitev. Visoke cene energentov in ostalih surovin ter ozka grla v dobavnih verigah še naprej pospešujejo rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih štirih mesecih leta opazno nižji kot v enakem obdobju lani, na zmanjšanje sta vplivala rast prihodkov in znižanje odhodkov. Rast prihodkov je posledica nadaljnje rasti gospodarske aktivnosti, zlasti domače potrošnje, in je izhajala predvsem iz prihodkov davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Okrepili so se tudi prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU in nedavčni prihodki. Na znižanje odhodkov so medtem vplivala nižja izplačila za ukrepe za blažitev posledic epidemije covida-19.

Vir: STA