Izzivi, ki jih je prinesla epidemija, niso za vse enaki: v Ljubljanskih mlekarnah smo na primer obvezani delovati ne glede na razmere – zaradi kmetov, ki proizvodnje mleka ne morejo ustaviti, in potrošnikov, ki bodo hrano potrebovali tudi ob popolnem zaprtju javnega življenja. Situacije, v katere nas sili virus, so edinstven test za vodilne, ki pokaže, ali smo doslej ustrezno upravljali z raznolikostjo. Kje so kritične točke? Naj izpostavim tri, ki veljajo za skoraj vsako podjetje.

1. V našem podjetju je bilo treba 600 zaposlenih prepričati, naj spoštujejo zaščitne ukrepe. To je lahko tudi do 600 dojemanj virusa: od strahu do popolne brezbrižnosti. Če s to maso raznolikosti v preteklosti nisi ustrezno upravljal, če ne poznajo vrednot, če ne razumejo skupnega cilja, je to bistveno težje doseči. Enako velja za motiviranje: spomladi smo se pri nas srečali s skoraj neobvladljivim povpraševanjem. V skladiščih so preložili rekordne količine, pa jih ni bilo težko motivirati. Ker smo v preteklosti marsikaj naredili prav.
2. Verjetno ste zasledili, da imamo v ožjem poslovodstvu 73 odstotkov žensk, v širšem pa polovico. Če si v normalnih razmerah hipotetično še lahko predstavljam, da bi vodstvo enako uspešno funkcioniralo ob povsem ženski ali moški zasedbi, si to težko predstavljam v krizni situaciji. Čeprav sem velik zagovornik znanja, kompetenc in izkušenj, je dejstvo, da k izzivom pristopamo na različne načine. Če ima vodstvo možnost uvida z obeh strani, je to velika dodana vrednost.
3. Epidemija ne sme postati izgovor. Cilj ostaja enak: zadovoljni zaposleni, zadovoljen potrošnik in posledično dobri poslovni rezultati. Kako bomo do njih prišli, je stvar prilagodljivost in inovativnosti. Kaj ima to z upravljanjem raznolikosti? Maksimalno je treba izkoristiti raznoliko strukturo zaposlenih. Če jih pri upoštevanju preventivnih ukrepov želimo vse spraviti na skupni imenovalec – umivaj roke, drži razdaljo, nosi masko – jim tukaj dajte prosto pot za inovativnost.

Med epidemijo se moramo še bolj zavedati, da dobri rezultati temeljijo na odnosih, ki jih gradimo skozi čas: z zaposlenimi, dobavitelji, potrošniki. Epidemija je lahko past, če jih zanemarimo. Enkrat se bo končala in delati bomo morali naprej.

Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, prejemnik priznanja Vključi.Vse 2020