Slovenija lani z eno višjih rasti povprečnih stroškov dela v evrskem območju

28.3.2022

navzgor84

Povprečni stroški dela na uro v gospodarstvu so se v območju z evrom lani glede na leto 2020 zvišali za 1,2 odstotka na 32,80 evra in v celotni EU za 1,7 odstotka na 29,10 evra. Rast v Sloveniji je bila s šestimi odstotki ena višjih v območju evra, poroča STA. Stroški dela so dosegli 21,10 evra, v prvi oceni ugotavlja Eurostat.

Razlika med povprečnimi stroški dela v gospodarstvu v EU je velika, je razvidno iz današnje objave evropskega statističnega urada. Statistika sicer ne vključuje na primer kmetijstva, gozdarstva in ribištva, javne uprave in obrambe ter obveznega socialnega varstva.

Najnižji so bili povprečni stroški dela na uro v Bolgariji s sedmimi evri in Romuniji z 8,50 evra. Najvišji so bili po drugi strani na Danskem s 46,90 evra, v Luksemburgu s 43 evri in v Belgiji s 43,10 evra.

V statistiki so sicer vključene tudi Norveška, Islandija in Liechtenstein, ki skupaj z EU sestavljajo Evropsko gospodarsko območje. Na Norveškem so stroški dela na uro na primer dosegli 51,10 evra.

V stroške dela so vključene tako plače, regres in druga nadomestila in dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.

V Sloveniji so bili stroški dela precej višji kot v članicah iz srednje in vzhodne Evrope, kjer je prednjačila Češka s 15,30 evra. Naša država se je tako uvrstila v skupino sredozemskih članic in z 21,10 evra na uro prehitela Portugalsko (16 evrov), Grčijo (17,20 evra), Malto (17,30 evra) in Ciper (18,30 evra). Nekoliko pred Slovenijo je bila Španija z 22,90 evra, bolj je odstopala Italija z 29,30 evra.

Po rasti so prednjačile Litva (11,9 odstotka), Estonija (6,6 odstotka), Slovenija (6,0 odstotka), Ciper (5,8 odstotka) in Latvija (5,7 odstotka). Stroški dela na uro so medtem padli v Italiji (za 1,3 odstotka) in Španiji (za 0,4 odstotka).

Zunaj območja skupne valute so stroški, merjeni v nacionalni valuti, najbolj narasli v Bolgariji (9,1 odstotka), na Poljskem (8,2 odstotka) in Madžarskem (7,3 odstotka), najmanj pa na Švedskem in Hrvaškem (po tri odstotke).

Vir: STA