Premier Golob se je z gospodarskim in infrastrukturnim ministrom Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom danes na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) srečal s predstavniki gospodarstva.

Prejšnji teden je vlada na seji sprejela izhodišča za ukrepe za gospodarstvo, ki so bila osrednja tema današnjega srečanja vlade z gospodarstvom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Podjetja lahko po navedbah vladnih predstavnikov pričakujejo:

1. Subvencioniranje cene elektrike: država bo podjetjem subvencionirala količino elektrike do 70 odstotkov lanske porabe. Ukrep pripravlja infrastrukturno ministrstvo, kot je za sobotno Delo dejal Matjaž Han, pa preliminarni izračuni kažejo, da bi lahko bila cena nekje med 150 do 250 evrov za megavatno uro za elektriko – odvisno od podjetja. Podjetja naj bi plačevala tržne cene, nato pa jim bo država na podlagi zahtevka povrnila del stroška.
2. Shema posojil: kot ukrep za zagotavljanje likvidnosti vlada načrtuje shemo posojil Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke. Ukrep pripravlja ministrstvo za gospodarstvo.
3. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo od doma: gre za ukrepa za ohranitev delovnih mest, ki ju pripravlja ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec.

Resorna ministrstva morajo predloge ukrepov pripraviti do konca meseca, vlada jih bo potrjevala v začetku septembra, veljati naj bi začeli s 1. januarjem.

Mnenje gospodarstva 

Predsednik GZS Tibor Šimonka je po srečanju povedal, da so predstavniki vlade in gospodarstva v dosedanjih usklajevanjih naredili veliko dela, so pa evropske smernice po njegovih besedah v določenem delu nekoliko nelogične in nejasne, zato jim je premier Golob povedal, da se bo vlada o tem še usklajevala v pogovorih z Evropsko komisijo, da bi imela podjetja pri načrtovanju za 2023 čim več prepotrebne predvidljivosti in stabilnosti.

Danes naj bi po besedah Šimonke medtem že razčistili nekaj nejasnosti glede zgornje cenovne meje in koridorja pod njo, ki bo veljal znotraj subvencijske sheme. Čeprav zgornja referenčna cena v okviru sheme še ni znana, v GZS verjamejo, da bo zakonska rešitev, ki naj bi se pri elektriki na primer orientirala po ceni na nemški borzi, takšna, da bo omogočila konkurenčne pogoje. Tudi Golob je omenil vprašanje referenčne cene, k temu pa je dodal še vprašanje zadostnih količin energije po tej ceni.

Kumer je obenem ponovil poziv elektrogospodarstvu in dobaviteljem plina, da se vedejo racionalno in ponudijo slovenskemu gospodarstvu najboljše možne tržne pogoje glede cene in količin. Kot je dodal, stanje na tem področju še ni zadovoljivo.

V gospodarstvu po besedah Šimonke tako niso najbolj zadovoljni z zadnjimi ponudbami, saj da so razmeroma visoke. Verjame pa, da bodo že v kratkem nižje in bodo omogočale konkurenčne pogoje poslovanja. 

In kakšen bo to strošek za proračun? 

Od tega, ali bo EU uspelo znižati vhodne cene plina, pa je močno odvisno, kako velika bo proračunska obremenitev za pokritje stroška subvencioniranja cene elektrike in plina. Vlada je v proračunski rezervi za ukrepe za podjetja rezervirala 1,2 milijarde evrov. “Kolikšno bo dejansko izplačilo, bo jasno, ko bo znana shema pomoči in ko bo tudi referenčna cena v pogodbi fiksirana,” je dejal Golob.

Vir besedila: STA in N1 Info 

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju električne energije