Državni zbor je na izredni seji dne 9.12.2022, po vetu Državnega sveta, ponovno potrdil novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov,otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Združenje Manager se skupaj z ostalimi gospodarskimi organizacijami pridružuje pozivu poslankam in poslancem, naj z zagotovitvijo 30 podpisov sprožijo ustavno presojo novele Zakona o dohodnini in pozovejo Ustavno sodišče k zadržanju izvajanja zakona do presoje ustavnosti zakonodajnih sprememb, ki jih predvideva novela.

»Poleg usmeritve davčne politike, ki je v časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej pa je uperjena proti srednjemu razredu,  in bo pomembno vplivala tudi na nižjo samooskrbo s hrano, pa s posebno zaskrbljenostjo gledamo na kršenje ustavnih pravic vseh državljank in državljanov. Obstoječa vlada se je namreč zavezala, da bo sledila visokim standardom pravne države, od česar sedanja praksa siljenja z diskriminatornimi spremembami močno odstopa, in to kljub večkratnim opozorilom pristojnih služb,« smo gospodarske organizacije zapisale v pozivu, ki ga bodo prejeli poslanke in poslanci.

Po mnenju organizacij poseg v ustavno zagotovljene pravice ni sorazmeren in skladen z ustavo, mestoma pa je tudi retroaktiven. Novela zakona o dohodnini bo poleg nekaterih nepremišljenih ukrepov tudi grobo posegla v ustavno zagotovljene pravice enake obravnave in zasebne lastnine:

• ker brez prepričljivih razlogov v javnem interesu na nesorazmeren in pravno nedoločen način poslabšuje položaj številnih pravnih subjektov, s čimer pomeni  splošno kršitev načela pravne države in še posebej kršitev načela zaupanja v pravo iz 2. člena ustave;
•  zamrznitev splošne davčne olajšave pod pragom minimalnih življenjskih stroškov pomeni kršitev 14. člena ustave zaradi neenake obravnave. Medtem ko so nekateri davčni zavezanci (pravilno) oproščeni obdavčitve nujnih sredstev za preživljanje, pa zakonodajalec delu zavezancev obdavči tudi prihodke, s katerimi pokrivajo nujne življenjske stroške, kar je kršitev odločbe Ustavnega sodišča iz leta 1994 (U-l-19/94; sredstva, ki so namenjena osnovnemu preživetju, ne morejo biti obremenjena z davki);
• čeprav gre za pravno primerljiva položaja po novem različno obravnava delavce-lastnike delnic oz. deležev podjetja glede na to, komu prodajajo svoje delnice. Če  prodajo podjetju v sklad lastnih delnic, je prihodek obdavčen s 25% davčno stopnjo kot dividende; če prodajo tretjim osebam, je prihodek obdavčen kot kapitalski dobiček, torej s padajočimi davčnimi stopnjami glede na leta lastništva delnic in oprostitvijo plačila davka po 15 letih imetništva. Gre za retroaktivni poseg in kršitev ustavnega načela enakost (14. člen);
• uvaja pretiran poseg v jamstvo lastnine, s čimer je kršena pravica do zasebne lastnine kot izhaja iz 33. in 67. člena ustave. Ko država z davki in prispevki prisilno doseže ali preseže 50 odstotkov posameznikovih prejemkov, gre za nedopusten poseg v njegovo svobodo do razpolaganja z njegovo lastnino.