Izdatki državnega proračuna 2021 se povečujejo za 800 milijonov na 14,3 milijarde evrov, primanjkljaj bi dosegel 8,6 odstotka BDP.

Primanjkljaj državnega proračuna je že v prvih treh mesecih letos dosegel skoraj 1,3 milijarde evrov, kar je skoraj polovica (47 odstotkov) s proračunom predvidenega za celotno leto 2021. K temu so ključno prispevali ukrepi, povezani z blažitvijo posledic epidemije, brez njih bi primanjkljaj v prvih treh mesecih dosegel 432 milijonov evrov, je pred kratkim ugotovil fiskalni svet. Zaradi velike razlike med tekočimi proračunskimi prilivi in porabo – pri kateri gredo v nebo predvsem izdatki za plače – je vse bolj aktualno vprašanje, kdaj se bo vlada odločila za rebalans letošnjega državnega proračuna.

»Vlada celotno situacijo pozorno spremlja. Če se bo v prihodnjih mesecih izkazalo za potrebno, bo pripravila tudi rebalans proračuna,« so pojasnili na ministrstvu za finance (MF). So pa v resorju, ki ga vodi Andrej Šircelj, zdaj za sprejetje v državnem zboru po nujnem postopku pripravili spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država; vzrok so spremenjene in izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, in ukrepi za njeno zajezitev.

S predlagano novelo odloka se tako ciljni primanjkljaj za letošnji državni proračun povečuje s 5,7 na 8,6 odstotka BDP, največji obseg izdatkov za državni proračun za leto 2021 pa se povečuje z dobrih 13,5 na dobrih 14,3 milijarde evrov. Zaradi sprememb pokojninske zakonodaje se povečuje tudi največji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno za leto 2021.

Kot so še pojasnili na MF, bodo z odlokom »omogočili povečanje izdatkov, ki se bodo lahko porabljali izključno za namene financiranja sprejetih ukrepov v interventnih zakonih za omilitev posledic epidemije. Ker država razpolaga s sredstvi na računih, se za financiranje navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo zgolj porabila del teh sredstev. Ustrezne pravne podlage za njihovo porabo že veljajo, zato v tem trenutku rebalans še ni potreben,« pravijo na ministrstvu.

Hkrati ugotavljajo, da so se od konca novembra lani, ko so poslanci sprejeli spremenjeni proračun 2021, močno spremenile makroekonomske razmere in makroekonomska napoved za leto 2021, in sicer zaradi novega vala epidemije, ki je še vedno razglašena, ter sprejetih omejevalnih ukrepov in ukrepov za blaženje posledic epidemije. Posledično se povečujejo tudi primanjkljaji, ki bodo po zdajšnjih projekcijah trajali še najmanj tri leta. »Primanjkljaj je leta 2020 znašal 8,4 odstotka BDP, v letu 2021 je ocenjen na 8,6 odstotka, nato pa se bo postopoma zmanjševal; na 5,7 odstotka BDP v letu 2022, na 3,8 odstotka v 2023 in na 2,8 odstotka BDP v 2024,« piše v vladnem osnutku programa stabilnosti 2021, ki ga je treba do konca aprila poslati v Bruselj.

Več v Delu in Svetu kapitala