Drage članice in člani Združenja Manager, spoštovane kolegice in kolegi,

konkurenčnost ni zgolj gospodarski kazalnik; je temelj naše sposobnosti, da gradimo blaginjo, ustvarjamo kakovostna delovna mesta in ohranjamo svojo relevantnost v svetu, ki se nenehno spreminja. Je tudi naša odgovornost do prihodnjih generacij, da jim zapustimo trdne temelje za trajnostni razvoj.

Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj managementa (IMD), sicer ohranila 46. mesto, kar je v določeni meri razlog za optimizem, a hkrati uvrstitev, s katero ne moremo biti zadovoljni. Tovrstne mednarodne analize so namreč ogledalo in povabilo k razpravi o tem, kje smo in kam želimo. V času geopolitičnih pretresov, naraščajočega protekcionizma in tehnoloških prebojev si stagnacije preprosto ne moremo več privoščiti.

Letošnja IMD-jeva lestvica kaže, da Slovenija ohranja konkurenčne prednosti na področjih, kjer se tradicionalno uvršča visoko: mednarodna trgovina, cene, kakovostno družbeno okolje z visoko stopnjo varnosti in enakosti, ter solidna izobraževalna osnova. A tam, kjer bi morali biti najbolj prožni – davčna politika, učinkovitost javne uprave, privlačnost za tuje investicije, razpoložljivost kvalificirane delovne sile, odnos do podjetništva in pripravljenost družbe na spremembe, ter kakovost osnovne infrastrukture – capljamo daleč za povprečjem. Stroški dela, togost trga dela in kompleksnost regulative zavirajo podjetniško pobudo in otežujejo prilagajanje na tržne spremembe.

Slovensko gospodarstvo se nahaja na točki, ko bo za dosego dolgoročnega napredka potrebna temeljita preobrazba. Ključno vlogo bo pri tem odigral prehod na model rasti, ki temelji na inovacijah in višji produktivnosti. Ob tem se moramo kot država in gospodarstvo osredotočiti na panoge z visoko dodano vrednostjo. Če želimo povečati gospodarsko dinamiko, moramo aktivno vlagati v sektorje, kjer znanje, tehnologija in globalna povezljivost ustvarjajo konkurenčno prednost. Razvoj inovacijskih ekosistemov, podpora tehnološkim podjetjem, ter jasna strategija za rast zagonskih podjetij morajo postati del nacionalnega gospodarskega konsenza. Sistemski ukrepi, ki bi lahko pospešili ta prehod, pa seveda vključujejo odpravo administrativnih ovir, večjo stabilnost zakonodajnega in poslovnega okolja, ter prilagoditve na trgu dela, zlasti v luči demografskih sprememb, vse težjega dostopa do usposobljene delovne sile in nujnosti davčne razbremenitve dela.

Pri tem imamo pomembno vlogo tudi menedžerji. Smo povezovalci med vizijo in izvedbo, med politiko in prakso. V naših rokah je moč, da postavljamo višje standarde vodenja, spodbujamo inovacije in ustvarjamo delovna okolja, ki privabljajo talente. A nobena podjetniška ali vodstvena odličnost ne more nadomestiti pomanjkanja skupne strateške usmeritve. Zato danes, bolj kot kdaj koli prej, potrebujemo širši družbeni konsenz o tem, da je konkurenčnost vrednota in naložba v našo skupno prihodnost.

Ko znamo povezati znanje, odgovorno politiko in razvojno usmerjeno gospodarstvo, zmoremo presegati pričakovanja. Naša prihodnost je v sodelovanju, v viziji, ki presega vsakokratne politične cikle, in v prepričanju, da zmoremo več. Slovenija si to zasluži in je na to tudi pripravljena.

Melanie Seier Larsen, glavna direktorica in partnerka v družbi BCG, članica upravnega odbora ZM in članica upravnega odbora sekcije managerk.