Nejc Novak: Slovenija bi lahko bila središče EU zagonskih podjetij

26.8.2022

Nejc Novak2
Nejc Novak, LL.M. (UCL), je odvetnik in ustanovitelj Nlaw.

Problem. V Sloveniji iz več razlogov v praksi ni mogoče zgraditi uspešnega globalnega zagonskega podjetja. Slovenski podjetniki zato družbe ustanavljajo v tujini, predvsem v Londonu in Delawaru. Pri nas ostanejo »cost+« operativna podjetja, ki iz tujine prejmejo toliko sredstev, kolikor imajo stroškov. Dolgoročno je to za razvoj Slovenije slabo. Ciper, Hrvaška, Malta, Litva, Latvija, Italija, Ukrajina, Luksemburg, Portugalska, Belgija, Češka, Finska, Estonija, Avstrija, Irska, Švica, Norveška, Španija, Danska, Nizozemska, Švedska, Francija, Nemčija in Anglija imajo več samorogov kot Slovenija, ki nima nobenega.

Vrednost. Zagonska podjetja imajo pomembne pozitivne učinke na lokalno gospodarstvo. Privabljajo talentirane mlade kadre in kapital, so inovativna, imajo visoko dodano vrednost in nekatera postanejo visoko dobičkonosna. Po tem, ko je bilo leta 2019 v Evropi investiranih 39 milijard USD, leta 2020 pa 37 milijard USD tveganega kapitala, je v letu 2021 znesek investiranega kapitala narasel že na 103 milijarde USD. Države, v katerih bodo ta podjetja ustanovljena, bodo čutile pozitivne učinke njihovih uspehov.

Priložnost. Z Brexitom je EU izgubila London, ki je eno izmed dveh največjih svetovnih središč zagonskih podjetij in tveganega kapitala. Nobena izmed članic EU se še ni pozicionirala kot najbolj primerna za izgradnjo zagonskih podjetij in za upravljanje tveganega kapitala. To je priložnost za drzno vizijo – postati center zagonskih podjetij in tveganega kapitala v EU. Za dosego tega cilja se Sloveniji ni treba ničemur odreči, moramo pa hitreje kot druge članice odpraviti številne hibe našega poslovnega okolja. Ne bo zadostovalo, če bomo podobno slabi kot Nemčija, ampak bomo morali biti bistveno boljši od katerekoli druge članice EU.

Ukrepi. Družba z omejeno odgovornostjo je za zagonska podjetja preveč rigidna, delniška družba pa preveč kompleksna. Vzpostavitev dodatne oblike, vitke (nejavne) delniške družbe po vzoru angleške družbe z omejeno odgovornostjo, bi rešila obstoječe težave. Zaradi številnih birokratskih ovir je poslovanje iz Slovenije bistveno oteženo. Tipičen primer je obveznost fiskalizacije računov za spletno poslovanje, kar v številnih drugih državah ni potrebno, zato bi jo morali odpraviti tudi mi. Vrnimo davčne olajšave za vlaganje v zagonska podjetja po vzoru angleškega SEIS/EIS. Pred leti smo jih že imeli, s tem ukrepom bi spodbudili vlaganje in tudi privabili nove davčne rezidente. Hitro rastoča podjetja potrebujejo kader, ampak odobritev dovoljenja za prebivanje in delo za tujega strokovnjaka traja skoraj eno leto. Ker dober kader ne čaka, je v Slovenijo praktično nemogoče privabiti kakovostne tujce. Urediti je treba obdavčitev vključevanja zaposlenih v lastniško strukturo podjetij. Delavca je treba obdavčiti takrat, ko prejme kupnino, in ne takrat, ko prejme delnice ali deleže. Gospodarska diplomacija lahko potem pristopi k promociji slovenskega poslovnega okolja v Evropi in širše. Sliši se enostavno, mar ne?

Pred 15-imi leti Luksemburg ni bil središče alternativnih investicijskih skladov, sedež Bugattija ni bil na Hrvaškem, evropski samorogi pa so bili le v pravljicah. Če se bomo odločili, da postanemo središče EU z zagonska podjetja in tvegan kapital, nam to lahko tudi uspe.

Nejc Novak, LL.M. (UCL), je odvetnik in ustanovitelj Nlaw.