Slovenska podjetja so napredovala in so v povprečju za štiri odstotke boljša, kot so bila lani, je pokazala četrta raziskava Združenja Manager (ZM) o trajnostnem voditeljstvu. Največji napredek so dosegla mala podjetja (z do 50 zaposlenimi), pri drugih večjih sprememb ni bilo.

Največ, 44 odstotkov slovenskih podjetij je v misleči fazi razvoja (poudarek dajejo na inovativnost in ustvarjalnost), 43 odstotkov pa v učeči (poudarek na kakovosti in znanju), so na današnjem dogodku MQ znanje - Vodenje za inovativne rešitve z višjo dodano vrednostjo predstavile Martina Puc, Sonja Klopčič in Violeta Bulc. V misleči fazi je več mlajših podjetij (do 7 let), starejša (nad 30 let) pa so v učeči; ob tem so velika podjetja manj razvita od malih, še kažejo rezultati raziskave, v kateri so sodelovala 104 podjetja.

Violeta Bulc, ki je avtorica modela DUMO (delovno, učeče se, misleče, ozaveščeno) evolucije poslovnih sistemov, je ob tem pozvala managerje, naj celostno razvijajo podjetja, organizacije in težijo k enakomernemu razvoju, predvsem pa zagotavljajo evolucijske premike naprej, ki naj temeljijo na produktivnosti, kakovosti in inovativnosti ter v zadnji fazi na ozaveščenosti.

Ključno orodje za premike po kolesu evolucije je vlaganje v kompetence, je dodala Sonja Klopčič in kot primer dobre prakse izpostavila Domel, ki ga vodi Matjaž Čemažar. V podjetju so že leta 2014 v ospredje postavili Domelovo akademijo. Letos je ta program izobraževanja zaključila sedma generacija, skupaj pa je bilo v akademijo vključenih več kot 200 zaposlenih. »Naložba v znanje se ne pokaže po enem letu, v nekaj letih pa se večkratno povrne,« je poudaril prvi mož Domela, ki zaposlene – vseh je 1.400 – opisuje kot srebrnino podjetja. Domel je sicer največje slovensko podjetje, ki je v lasti zaposlenih.

Vodilni evropski proizvajalec elektromotorjev za sesalnike je tudi svetla izjema med velikimi slovenskimi podjetji, saj deluje v misleči fazi razvoja, kjer stavijo na inovativnost, so pokazali rezultati raziskave ZM. V podjetju namreč spodbujajo inovacije in sodelovanje, z odprtim načinom inoviranja pa so med drugim na trgu ponudili sredinski motor za električno kolo, ki je bil lani nagrajen z zlatim priznanjem za inovacije na GZS.

Vzpostavili so tudi sistem stalnih izboljšav. Njihov cilj je, da vsak zaposleni poda en predlog izboljšave na leto. »V našem DNK-ju je, da iščemo vedno nove rešitve, tudi take, ki jih bo trg potreboval šele čez pet let,« pravi Čemažar, ki najbolj ceni dejstvo, da v podjetju živijo svoje vrednote: ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za stranke in zaposlene ter pripadnost.

V Domelu stavijo tudi na dolgoročna partnerstva in na trajnostno usmeritev – že pred 15 leti, ko še ni bilo toliko govora o ogljičnem odtisu, so ugotovili, da je izkoristek oz. energetska učinkovitost njihovih elektro motorjev konkurenčna prednost. To so sprva prepoznali le v Skandinaviji, zdaj pa so »ti mega trendi voda na naš mlin,« dodaja prvi mož Domela.

V Železnikih so si zadali tudi visok cilj – do leta 2027 želijo povečati dodano vrednost na zaposlenega na 65 tisoč evrov. Za primerjavo, lani je imel Domel holding 45 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega.