Podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa do konca leta, izplačila mesečnega temeljnega dohodka samozaposlenim do konca septembra ter pomoč turizmu, gostinstvu, organizatorjem dogodkov, žičničarjem, prevoznikom in tako dalje. To so ključni ukrepi iz predloga interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu.

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja interventni zakon, ki sledi osmim protikoronskim paketom. Predlog zakona, ki so ga pridobili na Delu, se osredotoča po eni strani na podaljšanje in prilagoditve nekaterih že veljavnih ukrepov ter po drugi strani prinaša dodatne ukrepe za najbolj prizadete storitvene sektorje. Ocena izdatkov po tem zakonu za tri mesece, od julija do septembra, je 604 milijone evrov. Osnutek zakona se lahko do vladnega sprejema še spremeni.

Podaljški sedanjih ukrepov

Najprej o predlogih ukrepov, ki niso vezani na panogo, ampak jih lahko koristi celotno gospodarstvo – če izpolnjujejo pogoje, ključni je padec prihodkov.

Predlog zakona do konca leta, torej od 1. julija do konca decembra, podaljšuje že zdaj veljavna ukrepa sofinanciranja nadomestil za zaposlene na čakanju na delo in skrajšanem delovnem času. Do povračila nadomestila za zaposlene na čakanju na delo so upravičeni delodajalci, ki so se jim prihodki zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov. Država krije 80 odstotkov nadomestila plače – 100 odstotkov, če znesek skupnih pomoči delodajalcu ni presegel 1,8 milijona evrov – oziroma največ v višini povprečne plače za lani, torej 1856 evrov. V znesek, ki ga krije država, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca.

Ob mesečnem dohodku še dodatna pomoč

Podaljšanje izplačil mesečnega temeljnega dohodka je s 300 milijoni evrov predvidenih stroškov finančno najtežji ukrep predloga zakona. Do te pomoči naj bi bile upravičene osebe, ki se jim bodo letos zaradi posledic epidemije prihodki znižali za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 ali 2020. Samozaposleni naj bi za julij, avgust in september dobili po 1100 evrov na mesec, samozaposleni v kulturi 700 evrov na mesec in kmetje 940 evrov na mesec.

Poleg tega naj bi upravičenci prejeli dodatno pomoč, ki bi bila odvisna od upada prihodkov od prodaje, in sicer za padec prodaje med 45 in 60 odstotki v višini 100 evrov na mesec, za več kot 60 do 75 odstotkov do 250 evrov na mesec ter za več kot 75 odstotkov do 400 evrov na mesec. Ukrep bi veljal do konca septembra, vlada pa ga s sklepom lahko podaljša za največ tri mesece.

Dodatek za turizem in šport

Drugi del zakona je namenjen pomoči najbolj prizadetim storitvenim sektorjem. Predlog zakona tako predvideva enkratni dodatek za šport in turizem. Upravičenci do pomoči naj bi bili nastanitveni obrati, mali pivovarji, gostinci, potovalne agencije in organizatorji potovanj, organizatorji sejmov in razstav, pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ter usposabljanjem v športu in rekreaciji, umetniškim uprizarjanjem in spremljajočimi dejavnostmi, igralnice, športni klub, fitnesi, zabaviščni parki … Pogoj za pomoč je, da so se jim prihodki zaradi posledic epidemije znižali za več kot desetino glede na leto 2019. Višina dodatka se izračuna na podlagi padca prihodkov, podjetja pa bi bila upravičena še do 500 evrov na zaposlenega za regres. Finančna uprava bi dodatek izplačala 20. oktobra.

Pomoč za industrijo srečanj in dogodkov, denimo kongresni turizem, organizatorje prireditev in sejmov, predvideva povračilo največ 80 odstotkov nastalih stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka v drugi polovici tega leta zaradi vladnih omejitev.

Predlog zakona predvideva še delni izpad prihodkov žičničarjem, avtobusnim prevoznikom, ki izvajajo občasne prevoze, zdravilišča in kopališča pa se oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.

Novi turistični boni?

Pa še ena sprememba na področju turističnih bonov. Te bo mogoče unovčiti tudi pri ponudnikih, ki lani niso poslovali. Do zdaj je bilo mogoče bon unovčiti pri ponudniku, ki je bil v poslovnem registru vpisan leta 2020. Ta pogoj se odpravlja, bon bo mogoče koristiti pri ponudniku, ki je v register vpisan na dan unovčenja bona.

Na vladni mizi pa je po neuradnih informacijah menda še vedno uvedba novih turističnih bonov, ki pa bi jih bilo mogoče porabiti tudi za druge storitve, ne le za prenočitev z zajtrkom. Težava pri širjenju namembnosti bonov bi sicer lahko bila operativna tehnična izvedba ukrepa – ob tem, da bo kmalu junij in je poletna sezona pred vrati – na kar so na gospodarskem ministrstvu opozarjali že ob uvedbi sedanjih bonov. Tako je za zdaj še vprašanje, katere rešitve za turizem bodo pristale v predlogu zakona, ki ga bo obravnavala vlada.

Vir: Delo