Sprejeti Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) predvideva črpanje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,7 milijarde evrov povratnih. Sredstva bodo usmerjena v štiri glavna razvojna področja, ta so razdeljena na posamezne komponente.

Finance so načrt pregledale po posameznih razvojnih področjih in po posameznih komponentah. Sredstva bomo prejeli za izvedene reforme, zato načrt predvideva tako reformni kot investicijski del, ki bo reforme podprl.

1. ZELENI PREHOD (1,06 milijarde evrov)

a) Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu

Cilj je dvig deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije, izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v gospodarstvu.

Predviden reformni del: zakon o spodbujanju energije iz obnovljivih virov energije (2022), zakon o oskrbi z električno energijo (2022), pravilnik za vzpostavitev in delovanje regulatornega peskovnika (konec 2022), akcijski načrt za informacijsko modeliranje gradenj (konec 2021), sistem za spodbujanje energetskega upravljanja v podjetjih ter akcijski načrt za vzpostavitev pilotne zasnove ETS.

Predviden investicijski del (projekti/ukrepi): načrtovanih je 146 milijonov evrov, od tega največ, 80 milijonov evrov, za krepitev distribucijskega omrežja električne energije ter 50 milijonov evrov posojil za projekte na področju geotermije in hidroelektrarn.

b) Trajnostna prenova stavb

Cilj je izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v javnem sektorju, s čimer bomo prispevali k doseganju sektorskih ciljev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v tem sektorju.

Reformni del: dolgoročna strategija energetske prenove stavb (DSEPS) 2050 (v prvi četrtini leta 2021), seznam stavb, primernih za prenovo (konec leta 2021), ter zakonska podlaga za vzpostavitev sistemskega finančnega vira za energetsko prenovo stavb ožjega javnega sektorja (konec leta 2023).

Investicijski del: trajnostna graditev in prenova javnih stavb (86 milijonov evrov).

c) Čisto in varno okolje

Glavni cilji so zagotavljanje obvladovanja in ustreznega odziva na podnebno pogojene nesreče, izboljšanje protipoplavne varnosti ter kakovosti in učinkovitosti zagotavljanja storitev na področjih oskrbe s pitno vodo ter odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.

Reformni del: načrt zmanjšanja poplavne ogroženosti (2022), prenova zakona o varstvu okolja (2022), nov zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja (2022), načrt upravljanja in operativni programi za posamezno gospodarsko javno službo (2022), nova resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (konec leta 2024), pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala ter pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o potrdilih in glavnih spričevalih za gozdni reprodukcijski material.

Investicijski del: 335 milijonov evrov za zmanjševanje poplavne ogroženosti, 107 milijonov evrov za investicije v vodovod in kanalizacije.

č) Trajnostna mobilnost

Cilj je povečati uporabo javnega potniškega prometa, železniškega tovornega prometa in povečati uporabo alternativnih goriv v prometu.

Reformni del: vzpostavitev pravnega okvira za vzpostavitev upravljavca, to je Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) (2022), ter zakon o alternativnih gorivih v prometu (2022).

Investicijski del: 280 milijonov evrov je načrtovanih za nadgradnjo železniških postaj Domžale, Grosuplje, Ljubljana, glavne železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice ter opremljanje lokomotiv in motornih garnitur z ETSC-napravami, celostna prenova proge Ljubljana–Brezovica–Borovnica.

d) Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov

Cilj je prispevati k razogljičenju družbe prek prehoda v krožno gospodarstvo, zlasti z vzpostavitvijo strateškega okvira za prehod v krožno gospodarstvo in pogojev za učinkovitejše financiranje takega prehoda.

Reformni del: dolgoročna podnebna strategija Slovenije 2050 (2021), slovenska industrijska strategija 2021–2030 (2021), prenova programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov (2021), opredelitev izvedbenega okvira z določitvijo nosilne projektne enote, ki bo peljala enoten ter transparenten proces prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo na vseh ravneh in politikah (2021), vzpostavitev pravnega okvira za preprečevanje nastajanja odpadkov in učinkovito ravnanje z njimi (2022) ter vzpostavitev zelenega proračunskega načrtovanja (2022).

2. DIGITALNA PREOBRAZBA (330 milijonov evrov)

a) Digitalna preobrazba gospodarstva

Cilj je podpreti digitalno preobrazbo poslovnih procesov in modelov gospodarskih subjektov ter s tem prispevati k dvigu njihove produktivnosti in konkurenčnosti.

Reformni del: strategija digitalne preobrazbe podjetij (2021), smernice za inovativno javno naročanje (2021), integracija relevantne zakonodaje v slovenski pravni red (s področja prava gospodarskih družb in registrov (2021), varstva potrošnikov (2021), avtorskih pravic (2021), digitalnih trgov in storitev ter digitalnih financ (2023)), sprememba zakona o gospodarskih družbah (2022) ter oblikovanje enotne digitalne identitete oziroma osebne izkaznice podjetij.

Investicijski del: za program digitalne preobrazbe gospodarstva je predvidenih 56 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

b) Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave

Cilj je omogočiti ustrezen odziv na kritične pomanjkljivosti v digitalizaciji javnega sektorja, ki so se (dodatno) razgalile v času epidemije COVID-19.

Reformni del: strategija digitalne javne uprave 2021–2030 (2021), vzpostavitev sveta za razvoj informatike v državni upravi (2021), sprejetje pravnih podlag za izdajo nacionalne e-identitete (2021) in pravnih podlag za vzpostavitev nacionalne e-identitete, poenostavitev prijave uporabnikov za uporabo javnih e-storitev, obvezno e-vročanje za poslovanje med državo in poslovnimi subjekti (2022), spremembe in dopolnitve zakona o splošnem upravnem postopku (2022), strategija upravljanja javnih uslužbencev (2022), načrt širokopasovnih omrežij do 2025 (2022), novela zakona o javnih uslužbencih (2023) in kompetenčni center v okviru državne uprave (2024), enotna vstopna točka za poslovanje z državo tako za državljane kot za poslovne subjekte (2025) ter nova strategija kibernetske varnosti (2025).

Investicijski del: 73 milijonov evrov je predvidenih za digitalizacijo izobraževanja, znanosti in športa, 63 milijonov evrov za digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja.

3. PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST (750 milijonov evrov)

a) Raziskave, razvoj in inovacije

Cilj je spodbujanje družbeno odgovornega in konkurenčnega raziskovalnega in podjetniškega sektorja.

Reformni del: zakon o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti in/oziroma spremenjena javnofinančna zakonodaja (2021) ter vzpostavitev skupnega programskega odbora (2022).

Investicijski del: 65 milijonov evrov za sofinanciranje projektov RRI v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji, 30 milijonov evrov za sofinanciranje vlaganj v demonstracijske in pilotne projekte RRI.

b) Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje

Cilj je vzpostaviti produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod.

Reformni del: sprememba zakona o spodbujanju investicij (2021), zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov (2021), spremembe uredbe o pogojih in merilih (2022) ter strategija razvoja kapitalskega trga (2022).

Investicijski del: za spodbujanje naložb v podjetjih je predvidenih 138 milijonov evrov.

c) Trg dela: ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov

Cilji je krepitev odpornosti trga dela ter zagotavljanje vključujočega trga dela in kakovostnih delovnih mest.

Reformni del: zakon o skrajšanem delovnem času (2022), predlog spremembe zakonodaje na področju nadomestila za brezposelnost z namenom omejevanja predčasnega upokojevanja prek zavoda za zaposlovanje (2022), priprava komunikacijske strategije ter proučitev možnosti implementacije predlogov sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (do sredine leta 2023), predlogi sprememb zdravstvene in pokojninske zakonodaje za učinkovitejšo poklicno rehabilitacijo (2023), priprava analize na področju posledic digitalizacije za slovenski trg dela (2022) in priprava zelene knjige o prihodnosti dela (2023), evalvacija ukrepov aktivne politike zaposlovanja (2024) in priprava novih smernic aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2026–2030 (2025), vzpostavitev sistema vavčerjev za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, analizo sistemov socialne varnosti z vidika »make work pay«, sprejetje zakona o nacionalnem demografskem skladu ter proučitev možnosti vzpostavitve neodvisne institucije na področju varnosti in zdravja pri delu.

Investicijski del: skupno je za vse ukrepe predvidenih 56 milijonov evrov, od tega 27 milijonov za spodbujanje hitrejšega vstopa mladih na trg dela po končanem izobraževanju.

č) Preoblikovanje slovenskega turizma ter naložbe v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine

Cilj je prispevati k hitrejšemu razvoju trajnostnega turizma v Sloveniji in dvigu dodane vrednosti v tem sektorju.

Reformni del: načrt okrevanja slovenskega turizma 2020–2023 (2021), uredba za določitev pogojev in meril za dodelitev razvojnih spodbud (2021), strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma (2021), strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2022–2028 (2022), izdelava štirih »master« načrtov za turistične makro destinacije do leta 2030 (2022) ter nov zakon o gostinstvu s pripadajočimi podzakonskimi predpisi (2022).

Investicijski del: skupno je predvidenih 127 milijonov evrov za ukrepe na tem področju, od tega 70 milijonov za preoblikovanje in trajnostni dvig konkurenčnosti slovenske nastanitvene turistične ponudbe za doseganje razvojnega preboja ter 47 milijonov evrov za vlaganja v infrastrukturo na področju kulture in kulturne dediščine.

d) Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici

Cilj je krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, predvsem s krepitvijo kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za hitrejše odzivanje na potrebe gospodarstva in družbe.

Reformni del: prenova izobraževalnih programov s prenovo programskih dokumentov (kurikulov, učnih načrtov in katalogov znanj) na celotni ravni izobraževanja z umeščanjem digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj, na določenih stopnjah izobraževanja pa tudi novih vsebin temeljnih znanj računalništva in informatike ter finančne pismenosti (2021–2026), smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta (2022), evalvacija izvajanja poklicnega in strokovnega izobraževanja in priprava možnih predlogov za prihodnje ukrepe (2024) ter strategija za sistematično vlaganje v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo (2022).

Investicijski del: od skupno 276 milijonov evrov je 106 milijonov predvidenih za vlaganja v izobraževalno infrastrukturo ter, denimo, 59 milijonov evrov za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0.

e) Učinkovite javne institucije

Cilj je izboljšati podporno okolje za podjetja in državljane z reformami na področjih odprave administrativnih ovir, zagotavljanja spodbudnega in predvidljivega podpornega okolja in učinkovite javne uprave.

Reformni del: zakon o debirokratizaciji (2021), prenovljen gradbeni zakon in zakon o urejanju prostora (2021), sprememba zakona o javnem naročanju (novela ZJN3-B) (2021), spremembe zakonodaje na davčnem področju na podlagi analiz davčnega sistema (2022), izhodišča prenove plačnega sistema javnega sektorja (2021) ter sprejetje novega zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju (2023).

4. ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST (364 milijonov evrov)

a) Zdravstvo

Cilj je izboljšanje odpornosti in odzivnosti, povečanje dostopnosti, skrajšanje čakalnih vrst in zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema.

Reformni del: izhodišča sprememb zakona o medicinskotehničnih pripomočkih v javni razpravi (2021), implementacija predlogov za optimizacijo obračunskih modelov, analiza vzrokov za dolgotrajne bolniške odsotnosti (2021) in strategija obvladovanja bolniških odsotnosti (2022), operativni načrt za povezovanje javnih zdravstvenih zavodov ter za vzpostavitev mreže mikrobioloških laboratorijev (2022), konec pogajanj v zvezi z določitvijo košarice pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, implementacijo ukrepov za zmanjšanje in obvladovanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti (2023) ter posredovanje spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v državni zbor (2024).

Investicijski del: od skupno 224 milijonov evrov je 83 milijonov predvidenih za digitalno preobrazbo zdravstva, 70 milijonov pa za dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana ter 40 milijonov evrov za nadomestno gradnjo infekcijske klinike UKC Maribor.

b) Socialna varnost in dolgotrajna oskrba

Cilj je vzpostaviti kakovosten, socialno pravičen, sodoben in dolgoročno finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe (DO), s katerim želi vlada vzpostaviti nov steber socialne varnosti.

Reformni del: zakon o dolgotrajni oskrbi (2021), začetek usposabljanja strokovnih delavcev za oceno upravičenosti do DO (2021) ter vzpostavitev prvih vstopnih točk v sistem DO na območnih enotah ZZZS (2022).

Investicijski del: predvidenih je 59 milijonov evrov posojil za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih, ter 20 milijonov evrov za negovalne domove.

c) Stanovanjska politika

Cilje je zapolniti primanjkljaj javnih najemnih stanovanj in vzpostaviti vzdržno shemo financiranja gradnje tovrstnih stanovanj.

Reformni del: novela stanovanjskega zakona (2021).

Investicijski del: 60 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj na podlagi poslovne politike Stanovanjskega sklada RS 2021–2025.

Vir: Finance