Slovenija naj bi po lanskem 5,5-odstotnem gospodarskem padcu letos zabeležila 4,7-odstotno gospodarsko rast, v letih 2022 in 2023 pa naj bi se BDP povečal za 4,2 oziroma 3,4 odstotka, kažejo najnovejše napovedi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Njihove številke so zelo podobne pomladanski napovedi Umarja, ki za letos predvideva 4,6-odstotno povečanje obsega slovenskega gospodarstva, razlika je predvsem v nekoliko višji napovedi letošnje inflacije (1,7 odstotka), kjer Umar letos predvideva »le« 0,8-odstotno povišanje cen.

Ivanc: Zaprtje brez posledic za napovedi

In kaj za letošnje gospodarske napovedi pomeni bližnje 11-dnevno zaprtje javnega življenja in dela gospodarstva? »To ne spreminja naše napovedi, tudi če se še nekoliko podaljša, saj ne gre za popolno zaprtje,« meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc: »Industrija in gradbeništvo delata še naprej, storitve poslujejo, kot je mogoče. Začasne posledice bodo sicer v tem času utrpele nekatere manjše storitve, vendar ne bistveno bolj kot že prej.«

V naši največji delodajalski organizaciji letos računajo na rast vseh glavnih komponent BDP: zasebna potrošnja naj bi se po lanskem skoraj desetodstotnem realnem padcu zvišala za 4,8 odstotka, bruto naložbe za 8,5 odstotka, izvoz za sedem in uvoz za osem odstotkov. Kar zadeva trg dela, v GZS računajo, da bo letos število registriranih brezposelnih pri nas ostalo enako povprečju lanskega leta (85.000), v prihodnjih dveh letih pa naj bi se postopoma znižalo na 80.000 oziroma 77.000.

Inštituti: Začetek odboja v drugem četrtletju

BDP v evrskem območju bo v letošnjem prvem četrtletju sicer predvidoma upadel za 0,4 odstotka, nato pa naj bi sledil odboj v drugem in tretjem četrtletju, ko naj bi rast znašala 1,5 oziroma 2,2 odstotka, so v skupni gospodarski napovedi izpostavili trije ugledni mednarodni inštituti, nemški Ifo, italijanski Istat in švicarski KOF.

Pričakujejo tudi dvig stopnje inflacije, ki naj bi v tretjem četrtletju medletno dosegla 2,1 odstotka. Pri tem poudarjajo, da je napoved povezana z visokimi tveganji, povezanimi s pandemijo, cepljenjem in učinkovitostjo programov za okrevanje in odpornost. Kot tveganje za nižjo rast omenjajo zlasti aktualni tretji val okužb, z možno ponovno uvedbo zajezitvenih ukrepov, ki bi preložili začetek gospodarskega okrevanja. Pozitivno pa bi lahko na preobrat v evrskem območju vplivala hitrejše cepljenje in odboj na Kitajskem in v ZDA, ki bi lahko pospešil mednarodno menjavo.

Vir: Delo