… je bil naslov članka v časniku Finance dne 18. 1. 2011. Vsaj pet članic EU je v času finančne krize – namesto da bi omejile javno porabo – začelo pleniti denar iz pokojninskih skladov.

Zdi se nam, da država ne more bankrotirati. Zgodovinsko gledano pa državni bankroti na območju Evrope niso bili tako redki. Grčija se je v stanju plačilne nesposobnosti od leta 1829 znašla petkrat, Madžarska od začetka 18. stoletja sedemkrat, Španija kar trinajstkrat, Nemčija in Francija pa osemkrat.

Zdi se nam tudi, da so pokojnine zagotovljene in da nam pripadajo, ko skozi delovno dobo izpolnimo svojo dolžnost. Res je, pokojnine so zagotovljene – ni pa zagotovljena njihova višina, čeprav se pogosto tako zdi.

Ko je država v dobrem finančnem stanju, ni razloga za skrb. Kaj pa, če se kaj zalomi z javnimi financami?

Zdi se nam, da je družbena odgovornost pojem, ki ga največkrat razumemo v kontekstu odnosa družbe do okolja ali države do državljanov. Obstaja pa tudi družbena odgovornost posameznika – do samega sebe, svojega zdravja, svojega finančnega stanja in odgovornega ravnanja z denarjem. Prav tu pa največkrat raje pogledamo stran: bom jutri, saj ni tako hudo, samo danes se živi, saj tudi drugi ne …

Dejstvo je, da se v Sloveniji povprečna starost prebivalstva dviguje, da moški pokojnino uživajo v povprečju 18 let, ženske pa več kot 24 let. Dejstvo je tudi, da si želimo višjih pokojnin, vendar ne želimo delati dlje. Ugotavljamo tudi, da se rodi vedno manj otrok.

Nehajmo se zanašati na državo in se začnimo zanašati nase. Naredimo nekaj posebnega, da nam bo zavidal ves svet.

Mi smo si zadali cilj, da do leta 2030 postanemo finančno najbolj pismena država na svetu. Z dvajsetletnimi izkušnjami delovanja na področju trgovanja s fizičnimi plemenitimi kovinami ugotavljamo, da imamo še veliko prostora za izboljšave v finančnem znanju.

Verjamemo, da nam lahko skupaj uspe in da dejansko postanemo finančno najbolj pismena država na svetu. Lahko nam uspe tudi to, da bomo imeli v Sloveniji najvišje pokojnine na svetu. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 953 EUR, v ZDA 1.600 EUR, v Švici 1.850 EUR, na Kubi pa 8 EUR.

Zato pa je potrebno imeti pravo strategijo – strategijo prevzemanja odgovornosti, strategijo finančne neodvisnosti in samozadostnosti. Tako pri posameznikih kot pri državi.

Zlato in srebro sta lahko delček te strategije, saj zagotavljata varnost in stabilnost – kar dokazujeta že tisočletja. Čeprav ne prinašata obresti ali dividend, presenetljivo dobro ohranjata kupno moč ter ščitita v času večjih gospodarskih kriz in inflacije. Saj veste – vedno je dobro imeti nekaj rezerve za hude čase. To velja tako za državo, ki se odgovorno obnaša do svojih državljanov, kot tudi za nas posameznike. Če zlatih rezerv v našem času ne bomo potrebovali, jih lahko kot dober zgled zapustimo našim zanamcem – v dolgoročno in odgovorno last.

Bodimo zgled! Se strinjate?

Peter Slapšak, Elementum