Banke so danes znova posvarile pred potrditvijo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Ocenjujejo, da je škodljiv, neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti.

"Banke pripravljamo pobudo za oceno ustavnosti, pa tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona, saj je neizvedljiv," je na današnji novinarski konferenci Združenja bank Slovenije povedala izvršna direktorica SKB banke Anita Stojčevska.

Kot je dodal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je predlagani zakon sprevržen: "Najbolj absurdno bi bilo, če ga ustavno sodišče ne bi zadržalo, banke bi ga morale izvesti, nato pa bi ga ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo, od koga bi potem terjali denar in po kakšni obrestni meri?"

Direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo je tako danes ponovila, da želijo banke še enkrat opozoriti na škodljive posledice predloga zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, ki ga je v postopek vložil državni svet in o katerem bo DZ po potrditvi na matičnem odboru razpravljal v torek, odločal pa v sredo.

"Zakon retroaktivno posega v popolnoma zakonito sklenjene pogodbene odnose, kar ni škodljivo le za banke, temveč za celotno gospodarstvo, saj pomeni, da nobena pogodba v Sloveniji ni varna pred retroaktivnim posegom," je poudarila. Zakon bi pomenil tudi negiranje odločitev sodišč, saj je bilo od 250 tožb, ki so na sodiščih, v polovici primerov že odločeno, je dodala.

Predlagani zakon je operativno neizvedljiv, so opozorili predsedniki uprav nekaterih bank. Predvideva, da bi banke anekse h kreditnim pogodbam, sklenjenim med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, tudi za že odplačane kredite, pripravile v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročile kreditojemalcu v 75 dneh. "Sprejetje zakona bi pomenilo resne težave," je ocenil predsednik uprave Addiko banke Andrej Andoljšek, ki je povedal, da je večina teh kreditov pri njih že poplačana.

"Podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranimo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov," je povedala članica uprave Nove KBM Sabina Župec Kranjc. V ZBS so ocenili, da podatkov lahko ni več za do 50 odstotkov teh pogodb. Izračuni so kompleksni, operativnega dela bi bilo ogromno, je dodala izvršna direktorica SKB banke Stojčevska.

Predlog zakona finančnih posledic ne opredeljuje, po Brodnjakovi oceni pa bi šle "v stotine milijonov evrov". Predlog določa, da se banki, če v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, odvzame licenco. "Potencialni odvzem licence tako grozi večini bank," je opozorila Župec Kranjčeva. To bi resno ogrozilo finančno stabilnost in bi povzročilo nepredstavljivo škodo gospodarstvu in državi, so ocenili v ZBS.

Zakon po mnenju sogovornikov ni ekonomsko upravičen in ni socialen. Gospodinjstva so imela konec leta 2021 preko 10 milijard evrov kreditov, kreditov v frankih je bilo v protivrednosti za manj kot 300 milijonov evrov. Predlog ne naslavlja stisk tistih, ki kredita ne morejo odplačevati, saj je delež takšnih enak kot pri kreditih v evrih in je med najnižjimi v EU. Zakon po navedbah Zadravec Caprirolove naslavlja zelo majhno skupino ljudi in med njimi v povprečju premožnejše.

Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja."

Predsednica uprave Sberbanke Jana Benčina Henigman je spomnila, da so bile te pogodbe sklenjene v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Dosedanji sodni postopki so bili zaključeni v korist bank, retroaktiven poseg bi bil po njenem grob poseg v pravno državo, zamajal bi zaupanje in bi škodil ugledu Slovenije.

Vir: STA