Sprememb nas je strah, ne maramo jih, hkrati pa se premalo zavedamo, da se spremembe začnejo pri nas samih, pravi Aljoša Bagola, slovenski kreativni direktor desetletja in avtor knjižne uspešnice Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. V krasni, zeleni kulisi Botaničnega vrta, kjer je potekal klubski dogodek Sekcije managerk, se je o spremembah pogovarjal z diplomirano babico Polono Farkaš.

»Zdravje, tudi duševno, je ključna valuta prihodnosti, zato se moramo o izgorelosti odkrito pogovarjati. Z izgorelostjo namreč pride tudi neopravilnost. In ker večina Slovencev meni, da se naša identiteta gradi z delom, se potem ta identiteta v trenutku razsuje v prah,« svojo izkušnjo opiše Bagola in doda, da je ideja, da svojo identiteto gradimo le z delom, rušilno dejanje. Opozarja tudi, da živimo v 'nevarnih' časih, ko želimo nadoknaditi vse, česar nismo mogli storiti med epidemijo, ki je ogrozila osredno slovensko vrednoto – deloholizem (vreden si le, če delaš): »Stisni še malo, izkoristi, nadoknadi – vse to je avtocesta v izgorelost.«

Bagolova sogovornica je v pogovoru izpostavila pomen komunikacije. »Če stvari, ki te težijo, ne izgovarjaš na glas, izgoriš. Pomembno je tudi, da stvari predihamo, prespimo, premislimo in nato povemo na pravi način, ne pa premlevamo sami pri sebi, da se nam je zgodila krivica.«

Slovenci imamo privzgojeno vlogo žrtve, pravi Bagola in doda, da je to za življenje zahteven 'modus operandi'. Poudarja pomen postavljanja mej in čarobne besede ne. »Slovenci postavimo mejo šele takrat, ko nam 'poči film'. Takrat je prepozno. Ob tem se ne znamo sprostiti, uživati v nedelu, v uspehu, zato smo tudi nevoščljivi.« Prav zaradi naštetega je sočutje izjemno pomembno, da znamo zaščititi sami sebe, da si dovolimo biti bitja s svojimi omejitvami.

Zaščititi in pomagati pa je treba tudi zaposlenim, ki se vračajo po izgorelosti, opozarja Bagola: »To je ključno vprašanje poslovnih modelov prihodnosti. Pomembno je razumevanje ljudi. Ko sem se po izgorelosti vračal v oglaševanje, so od mene znova pričakovali, da bom 'superman'. Niso razumeli, da se je vrnila druga oseba.«

Čeprav ga je oglaševalska kreativnost veliko 'stala', meni, da je ustvarjalnost večna sila, ki jo je treba (iz)živeti. Kreativnost je ob prilagodljivosti tudi ena od dveh funkcionalnih prednosti človeštva, zato je pomembno, da je ne potlačimo, meni Bagola. Predvsem pa, sta poudarila oba sogovornika, osredotočimo se na dobro. V zadnjih 170-ih letih je bilo 33 gospodarskih recesij, ki so trajale 48 let. Torej manj kot tretjino časa. Dve tretjini sta bili dobri. »Vzemite to, kar je dobro, vse ostalo dajte na stran,« je zaključila Farkaš.