Novice
Jan Peloza: Najmočnejše orodje sprememb za mi danes, mi jutri, mi vsi skupaj imamo v žepih. Pa to ni telefon.
V interesu podjetij bi moralo biti, da nas je takih s polno denarnico čim več, saj se v žepu dogaja bistvena demokracija. Demokracija o tem, kakšen svet bomo zapustili zanamcem, razmišlja Jan Peloza in se v isti sapi sprašuje, zakaj za vraga mi vsi skupaj (organizacije, podjetja, ustanove) ne dvignemo ravni pozitivnega okoljskega in družbenega vpliva in postanemo del rešitve in manj del problema.
Državna subvencija za plače delavcem, ki čistijo podjetja, in še drugi novi popoplavni interventni ukrepi za podjetja
Po noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je med avgustovsko povodnjijo uničenim in oškodovanim podjetjem med drugim omogočila subvencije za čakanje na delo in pomoč zaradi višje sile, so poslanci sprejeli še zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki za podjetja in slovensko gospodarstvo prinaša 6 ključnih ukrepov. Kateri so, kakšne so njihove podrobnosti?
Dr. Aleksander Zadel: Mi skozi čas. Mi danes. Mi jutri. Mi vsi skupaj.
Dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, predavatelj, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R. v kolumni razmišlja o sloganu letošnjega jesenskega Managerskega kongresa v Portorožu. O sloganu Mi danes. Mi jutri. Mi vsi skupaj. In o tem, kako se redko zavemo, da smo sami soodgovorni tako za naše uspehe kot neuspehe. In tu je ključni izziv modernega človeka. Zavedanje lastne odgovornosti. Dokler ne bo vsak od nas v svoji glavi razumel, da gre za osebno odgovornost, ne bo premika.
Pismo Vladi RS: Gospodarstvo enotno za solidarno pomoč in sodelovanje pri obnovi in razvoju
Okrevanje in obnova bosta dolgotrajen proces in obenem priložnost, da skupaj ustvarimo stabilno in napredno gospodarsko okolje in oblikujemo trajnostno usmerjeno državo in družbo. Tako v pismu predsedniku vlade in ministrski ekipi piše naše Združenje Manager in še 13 drugih gospodarskih organizacij, ki predstavljamo celotno slovensko gospodarstvo.
Spletni seminar za podjetja, oškodovana v nedavnih poplavah: kako popisati in oceniti škodo, kako oceno posredovati ministrstvu
Ker se je na Golobovo vlado in Hanovo gospodarsko ministrstvo vsul niz vprašanj o popisu in oceni škode, ki so jo podjetja utrpela med poplavami v začetku meseca in jo morajo oddati do 1. septembra oziroma 20. septembra, če jim je vseeno za 10 odstotno predplačilo pomoči za odpravo poplavnih posledic, so na Hanovem ministrstvu pripravili spletni seminar.
Dodaten rok za prijavo škode, ki so jo podjetja utrpela med nedavnimi poplavami, je 20. september, a pozor, pozor
Ker nekatera med nedavnimi poplavami prizadeta podjetja do 1. septembra ne bodo uspela popisati škode na strojih, opremi, zalogah in izpadu prihodkov, je gospodarsko ministrstvo na pobudo delodajalcev določilo dodaten rok za popis škode. Ta se izteče 20. septembra. A pozor, pozor. Če podjetje izbere podaljšan rok, izgubi pravico do predplačila pomoči.
Dr. Dušan Mramor: Blaginja in značajske lastnosti prebivalcev Slovenije
Dr. Dušan Mramor v tretji letošnji kolumni nadaljuje s prikazom Akcijskega načrta za višjo blaginjo v Sloveniji in pri tem ugotavlja, da zavist v uspešnih državah poganja kolesje razvoja, slovenska zavist pa ga zavira in v naši družbi kreira negativno razpoloženje. Kakšni so razlogi?
Katerih poletnih datumov podjetja, oškodovana zaradi nedavnih povodnji, ne smejo zamuditi?
Na gospodarskem ministrstvu so začeli zbirati ocene o gospodarski škodi, v polnem teku so tudi priprave na subvencioniranje višje sile in čakanja na delo. Pravila so znana, kazni za kršenje določb pa visoke tudi 20 tisočakov z razlogom, da pomoč po poplavah prejmejo resnično tista podjetja, ki brez pomoči ne morejo zagnati kolesja.
V luči priprav na čezmejni davek na ogljik nova trajnostna pravila na EU parketu
Da bi se podjetja v Evropski uniji karseda učinkovito pripravila na pravila o čezmejnem pobiranju davkov na ogljik, ta bodo začela veljati leta 2026, Evropska komisija uvaja prehodna obvezujoča pravila, ki bodo veljala od 1. oktobra do konca leta 2025. Poglejmo podrobnosti.
Kako FURS glede nedavnih poplav odgovarja na davčna vprašanja podjetij?
Finančna uprava RS je strnila vprašanja državljanov, društev, sindikatov, kmetov in gospodarstvenikov in odgovore objavila v posebni spletni publikaciji. Iz nje smo izluščili za podjetja in njihovo davčno poslovanje najbolj ključna in konkretna pojasnila.
Gospodarska slika drugega četrtletja: BDP in državna potrošnja gor, uvoz in potrošnja gospodinjstev dol
Bruto domači proizvod (BDP) se je po podatkih Statističnega urada RS od aprila do konca junija v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem povečal za 1,4 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 1,6 odstotka. Poglejmo podrobneje, kaj vse je botrovalo večji rasti bruto domačega proizvoda
Tanja Subotić Levanič: Ali Slovenci zmoremo s(l)odelovati?
Gospodarstvo se je, ko je udarilo močno in z vso silo, družbeno odgovorno nemudoma odzvalo. Brez navodil, pričakovanj ali zapovedi. In zagotovo ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi hotelo pomagati. A pomoč ima največjo moč, ko se srcu pridruži tudi razum. Ko za skupno dobro delujemo ekipno. Takšen premik čez vse ovire imenujem SLOdelovanje.