Novice
Kaj FURS svetuje podjetjem, ki so med poplavami utrpela hudo škodo?
Finančna uprava RS razgrinja, kako si lahko podjetja z davčnimi in drugimi finančnimi postopki olajšajo odpravljanje posledic po katastrofalnih poplavah. Nekatere postopke je vlada Roberta Goloba omogočila z začasnimi vladnimi ukrepi, nekateri postopki temeljijo na že obstoječih zakonodaji.
Preverili smo, kaj delodajalcem prinaša in kako jih obremenjuje po poplavah sprejeta interventna novela
Čakanje na delo, nadomestilo plač za višjo silo, neobdavčena solidarnostna pomoč, solidarnostni ponedeljek. To so ključne novitete za podjetja, zapisane v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki so jih poslanci po burni razpravi glede solidarnostnega ponedeljka soglasno sprejeli.
Tanja Subotić Levanič: Ali Slovenci zmoremo s(l)odelovati?
Gospodarstvo se je, ko je udarilo močno in z vso silo, družbeno odgovorno nemudoma odzvalo. Brez navodil, pričakovanj ali zapovedi. In zagotovo ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi hotelo pomagati. A pomoč ima največjo moč, ko se srcu pridruži tudi razum. Ko za skupno dobro delujemo ekipno. Takšen premik čez vse ovire imenujem SLOdelovanje.
Politična pobuda: podjetja, prilagodite strategije dejanskemu ekološkemu dolgu
Ker se Slovenija segreva dvakrat hitreje kot svet v povprečju in ker smo se že aprila znašli v ekološkem dolgu, saj smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja utegne obnoviti v enem letu, mora naša država čim hitreje zmanjšati ekološki odtis.
Zelena luč za aplikacijo Poplave 2023, za pomoč pri odpravljanju posledic poplave
Ker je pomoč v poplavah nujna, ker mora biti vrh tega organizirana, pomoči potrebni pa jo morajo prejeti v čim krajšem času, je na pobudo Uprave RS za zaščito in reševanje zaživela aplikacija Poplave 2023. Aplikacija nam omogoča, da izberemo, kako bomo pomagali, članom civilne zaščite pa, da ponujeno pomoč ob pravem času usmerijo na pravo lokacijo.
Sladki, a tudi grenki aplavzi delodajalcev glede vladnih ukrepov
Če so na Gospodarski zbornici Slovenije zadovoljni z odzivnostjo vlade Roberta Goloba na poplavne posledice in toplo pozdravljajo vladno razumevanje, kako je potrebno pomagati tudi podjetjem in čim hitreje zagnati kolesje celotnega gospodarstva, so po drugi strani nad potezo vlade razočarani. Zakaj?
Dr. Dušan Mramor: Akcijski načrt za večjo blaginjo (drugič): nadgradnja in poglobitev
Dr. Dušan Mramor v kolumni ugotavlja, da uveljavitev pozitivnih ukrepov za odpravo zaostankov Slovenije v veliki meri onemogočata močna negativna zavist Slovencev in neustrezna ureditev države, ki slepo sledi misli: bodimo bolj papeški od papeža.
SURS: S poletnimi razprodajami oblačil in obutve do padca inflacije
Če smo junija v naši državi beležili 6,9-odstotno inflacijo na letni ravni, se je ta julija znižala na 6,1 odstotka. Poglejmo, kaj je po podatkih slovenskega statističnega urada najbolj vplivalo na padec inflacije.
Delodajalci izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta
Reprezentativne delodajalske organizacije v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) nočejo več sodelovati, ker pristojna ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga vrh tega spreminjajo v socialni monolog, na to pa delodajalske organizacije v teh precej viharnih časih ne pristajajo.
Julijska napoved za svetovno gospodarstvo obetavnejša od aprilske
Če je Mednarodni denarni sklad (IMF) aprila napovedal 2,8-odstotno rast svetovnega gospodarstva, zdaj napoveduje, da bo ta 3-odstotna. Razlog: uspešno poslovanje storitvenega sektorja v letošnjem prvem četrtletju in presenetljivo močni trgi dela.
ECB nadaljuje z rekordnim višanjem evrskih obrestnih mer
Čeravno je Mednarodni denarni sklad v julijski napovedi opozoril, da višanje obrestnih mer bremeni gospodarsko aktivnost, je Evropska centralna banka (ECB) že devetič zapored zvišala obrestne mere. Dvig znaša 0,25 odstotne točke.
Eurostat: Evrsko območje se je na začetku leta ognilo recesiji; ker je stagniralo
Če so statistiki Eurostata še junija ugotavljali, da se je evrski BDP v prvem četrtletju glede na prejšnje enako obdobje skrčil za 0,1 odstotka, v naknadni reviziji, v kateri so upoštevali večji nabor podatkov, ocenjujejo, da se BDP ni skrčil in tudi zrasel ni. To pomeni, da nismo zdrsnili v tehnično recesijo, ampak da je gospodarstvo v evrskem območju stagniralo.