Raziskave, analize in študije

Nova spoznanja

observatorijzm kratek4
Observatorij 2022 nastopajoci4

Odkrivanje novih znanj in raziskovanje nepoznanih področij pomembno vplivata na razumevanje okolja, v katerem delujemo ter posledično njegovo lažje upravljanje. Zato spodbujamo, izvajamo in sodelujemo v različnih raziskavah s področja managementa oz. spremljamo raziskave na trgu. Njihove ugotovitve širimo med svoje člane. Na podlagi njihovih rezultatov pogosto oblikujemo akcijske ukrepe, ki so v pomoč in podporo razvoju slovenskega managementa.

 

Slovenska podjetja so lani povečala izvoz (januar 2026)

V prvih 11 mesecih so izvozila za 66,7 milijarde evrov blaga, kar je dobrih 17 % več kot v enakem obdobju leta 2024. Plače so se lani v povprečju zvišale za 5,6 %, rast produktivnosti pa je bila le 2 %. Neuravnoteženost med rastjo plač in produktivnostjo se tako nadaljuje, kar pomeni manj konkurenčno poslovno okolje. Nedavni predlog ministra za delo Luke Mesca po dvigu minimalne plače na 1.000 evrov, utegne rast naše produktivnosti še upočasniti.

Iztok Seljak poudarja, da se v Sloveniji bistveno preveč ukvarjamo s prerazdeljevanjem prenizke dodane vrednosti, bistveno premalo se pa ukvarjamo z ustvarjanjem.

Več : 5,43

 

Slovenija 2025: udobje na vrhu, konkurenčnost na psu (december 2025)

Boštjan Ložar opozarja, da Sloveniji že od leta 2005 vztrajno pada strukturna konkurenčnost – in da smo danes v položaju, zelo podobnem letom 2005–2008, tik pred zadnjo veliko krizo. Razlika je le ta, da je bila takrat pretežno zadolžena podjetja, danes pa je precej bolj zadolžena država (z okrog 70 % BDP javnega dolga).

Slovenija leta 2025 živi paradoks: prebivalci smo med najbolj zadovoljnimi v EU (7,7/10, drugo mesto), občutek varnosti je 84-odstoten, socialna enakost in dostopnost dopusta ustvarjata občutek stabilnosti in udobja. Hkrati pa država izgublja globalno strateško pozicijo – po lestvici konkurenčnosti IMD WCR je padla na 46. mesto, produktivnost stagnira, gospodarska rast je okoli enega odstotka, javni sektor pa se širi hitreje kot kadarkoli.

Več

 

Slovenija na repu Evrope po neto plači: Iztok Seljak opozarja na četrt stoletja star začaran krog obdavčitve dela (november 2025)

Slovenija se med 36 evropskimi državami uvršča na zadnje mesto po višini neto plače pri bruto znesku 60.000 evrov, kar kaže na visoko obremenitev dela, ki pomembno vpliva na zaposlene, podjetja in celotno gospodarsko konkurenčnost. Visoki davki omejujejo razvoj podjetij in njihov nastop v mednarodnem okolju. Če bi država obremenitev plač znižala, bi podjetja lahko znižala cene izdelkov, okrepila svojo konkurenčnost na tujih trgih in povečala prodajo. Na ugotovitve raziskave odgovarja tudi predsednik Združenja Manager Iztok Seljak, ki opozarja, da Slovenija že desetletja ostaja ujeta v začaran krog previsoke obdavčitve dela in neizvedenih reform.

Več

 

 Od digitalne ravnodušnosti k pogumu (november 2025)

Slovenija se nahaja na strateškem prehodu. Po podatkih UMAR-jevega razvojnega poročila 2025 je delež podjetij z digitalno strategijo vsega 17 %, brez premika od leta 2021. Več kot polovica malih in srednje velikih podjetij digitalno preobrazbo še vedno vidi kot nepomembno, med velikimi podjetji pa takih podjetij ostaja četrtina. Slovenska podjetja se po digitalni intenzivnosti močno razlikujejo glede na velikost. Velika podjetja so med vodilnimi v EU in svojo prednost še krepijo, majhna podjetja ostajajo povprečna, medtem ko so srednje velika podjetja od leta 2022 močno nazadovala.

Več stran 30

 

Prebivalstvena žara in tegobe demografije (november 2025)

Zaposleni so zlato današnjega časa. Večina slovenskih delodajalcev ima že danes velike izzive pri zagotavljanju dovoljšnega števila (kakovostnih) kadrov. V prihodnje bo verjetno le še huje. Kdor bo imel dovolj (kakovostnih) kandidatov za delo in zaposlenih (ter tudi UI agentov), bo tisti, ki bo lahko uspešen tudi v naslednjih desetletjih.

Kako bo z zagotavljanjem kadra v prihodnje? Dolgoročne napovedi nam, na žalost, ne kažejo prav dobro. Medtem ko je OECD napovedal, da bo v EU do leta 2060 10 % manj delovno sposobnega prebivalstva med 20 in 64 let, so napovedi za Slovenijo še bolj temačne kot za druge države – pri nas naj bi jih bilo kar 27 % manj.

Več: stran 34

 

Psihološke značilnosti managerjev in uspešnost (november 2025)

Na DOBA Fakulteti in v Združenju Manager smo letos spomladi izvedli prvo raziskavo med slovenskimi managerji ter managerkami o povezavah med psihološkimi značilnostmi managerjev in zaznano uspešnostjo organizacij. Vse bolj je evidentno, da so tradicionalne vodstvene kompetence danes nujen, ne pa zadosten pogoj za uspešno vodenje organizacij. Rezultati so pokazali tudi, da so čustvena stabilnost, samoučinkovitost in upanje managerjev pozitivno povezani z uspešnostjo organizacije. To pomeni, da čustveno stabilnejši managerji in tisti z višjimi ravnmi samo-učinkovitosti ter upanja svoje organizacije ocenjujejo kot uspešnejše.

Več:  stran 46


Center za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
: Tuji investitorji o slovenskem o slovenskem poslovnem okolju 2024 (december 2024)

Anketirana podjetja kot ključne prednosti Slovenije za tuje investicije navajajo predvsem visoko kvalificirane kadre, strokovnost in znanje, geografsko lego in dostop do dodatnih trgov. Pri tem izpostavljajo, da prednosti lokacije izginjajo. Kot ključne ovire Slovenije za tuje investicije anketirana podjetja izpostavljajo počasne in zapletene birokratske postopke ter administrativne ovire, neugoden davčni sistem in politiko (sploh visoke davčne obremenitve dela) ter kompleksno in spremenljivo zakonodajo (sploh delovno in davčno). Podjetja so kritična tudi do negativnega odnosa do podjetij in podjetništva, ki je prisoten v družbi, ter do podpornih institucij, pri čemer si želijo njihovo večjo strokovnost in odzivnost, pa tudi profesionalnost in odgovorno delovanje politikov. https://www.zdruzenje-manager.si/sl/novice/andreja-jaklic-v-poslovnem-okolju-so-najpomembnejsi-ljudje-in-nihovi-krepitev-kreposti-slabitev-slabosti/

Povezava do raziskave.

 

Manpower: Zvišanje plač v prvi polovici leta napovedujeta dve tretjini delodajalcev (februar 2023)
V prvi polovici leta se številnim slovenskim delavcem obeta povišanje plač. Napoveduje ga 65,6 odstotka slovenskih delodajalcev, je danes objavila agencija za zaposlovanje Manpower Slovenija. Neto napoved zaposlovanja za prvo polovico leta je optimistična in znaša +54,49 odstotka. https://www.zdruzenje-manager.si/sl/novice/zvisanje-plac-v-prvi-polovici-leta-napovedujeta-dve-tretjini-delodajalcev/


22. globalna raziskava družbe PricewaterhouseCoopers med direktorji (januar 2023)
Družba PricewaterhouseCoopers je predstavila rezultate 22. globalne raziskave, ki jo je opravila med izvršnimi direktorji vodilnih družb na svetu. V raziskavi je sodelovalo 4.410 izvršnih direktorjev iz 105 držav, med njimi tudi 50 izvršnih direktorjev vodilnih družb iz Slovenije. Napovedi za 2023 so ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskave in pomenijo popoln preobrat glede na lanskoletne obete. Skoraj tri četrtine, 73% izvršnih direktorjev napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12-ih mesecih upadla. https://www.pwc.com/si/sl/22ceosurvey/ceo-survey-book-slo.pdf. Povezana novica: https://www.zdruzenje-manager.si/sl/novice/rekordni-pesimizem-po-365-dneh/


Mitja Perko in Denis Rogan, UMAR: Kakšen je obseg razpoložljivih kapacitet na trgu dela? (januar 2023)
Ob soočanju podjetij z velikimi kadrovskimi primanjkljaji se postavlja vprašanje izkoriščenosti kapacitet na trgu dela. Ob zgodovinsko visoki ravni zaposlenosti in najnižji ravni brezposelnosti se podjetja v vseh panogah gospodarstva soočajo s pomanjkanjem delovne sile, kar pogosto povzroča težave pri njihovem poslovanju. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/2023_1_Perko_Rogan/Kaksen_je_obseg_razpolozljivih_kapacitet_na_trgu_dela_3.pdf


Divna Brkić Hendrickx, Kliping: Kaj vodstva pričakujejo od komunikatorjev in ali jim ti znajo dostaviti rezultat? (november 2022)
Najpomembnejši cilji vodstev podjetij na področju komuniciranja so izboljšanje ugleda podjetja (63% odgovorov), povečanje prodaje (52% odgovorov) in izgradnjo znamke (46% odgovorov). https://iccopr.com/services/world-reports/download-our-2020-2021-report/


Srečko Devjak, Dun & Bradstreet: V kako dobri kondiciji je slovensko gospodarstvo in kakšne šoke še lahko pričakujemo? Kaj kažejo napovedi za zaključek leta 2022? (september 2022) https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/DB-Managerski-kongres.pdf


Mitja Pirc, Kearney (avgust 2022): Študija »Merila ESG vse bolj pomembna na poslovni in družbeni agendi« ugotavlja, da okoljski, družbeni in upravljavski vidiki (v nadaljevanju ESG) zelo zanimajo potrošnike, podjetja in vlagatelje na svetovni ravni. V srednji in vzhodni Evropi (v nadaljevanju regija CEE) pomen ESG pristopa prihaja z rahlim zamikom, predvsem zaradi različnih razvojnih usmeritev, kulturnih raznolikosti in drugačne porazdelitve finančnih virov v primerjavi z drugimi geografskimi območji. https://www.si21.com/Gospodarstvo/Merila-ESG-postajajo-vse-bolj-pomembna-/. Povezana vsebina: https://www.mqportal.si/esg-nacela-so-v-tekmi-neizbezna


Mitja Pirc, Kearney (junij 2022): Kako dobri vodje smo in kako smo lahko še boljši?
Ugotovitve raziskav svetovalne družbe Kearney v sodelovanju z ZM in EF Univ. v Lj. Ne glede na panogo, podjetja postavljajo ambiciozne cilje na področju trajnosti in od svojih dobaviteljev in partnerjev zahtevajo enako. https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/Mitja-Pirc-Kearney.pdf


Observatorij ZM
, Mramor, Domadenik Muren, Tjaša Redek, Matjaž Koman, Jože Sambt, Aljoša Valentinčič, Ali Žerdin: Akcijski načrt za večjo blaginjo (maj 2022)
Akcijski načrt za večjo blaginjo in akcijski načrt za višjo rast produktivnosti sta pravzaprav priročnika za državo in odločevalce, ki imajo z vidika gospodarstva in družbe eno ključno nalogo: zagotavljati pogoje za uspešen razvoj podjetij in poslovnega okolja v smeri ustvarjanja visoke dodane vrednosti ter oblikovanje razvojnih politik, ki povezujejo in nadgrajujejo sobivanje med podjetji in ljudmi. Povsem jasno je, da so srečni in zadovoljni zaposleni, ki so zdravi, primerno izobraženi in imajo urejene bivalne razmere, bolj produktivni in inovativni. https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/Akcijski-nacrt-za-vecjo-blaginjo2.pdf
Povezane novice: https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/Akcijski-nacrt-za-vecjo-blaginjo-Kaj-moramo-v-druzbi-narediti-da-bomo-delovali-in-ziveli-bolje.pdf

 

Podrobneje o raziskavah

Plačilne navade v Sloveniji: poravnani računi - temelj dobrih poslovnih odnosov, 2017

Poročilo je nastalo na podlagi raziskave o plačilnih navadah v Sloveniji ter z njimi povezanih izkušnjah podjetij, ki jo je za podjetje EOS KSI junija 2017 izvedla agencija za tržne raziskave. V raziskavi oziroma anketi, opravljeni po metodi CATI, je sodelovalo 200 slovenskih podjetij, izbranih po naslednjih kriterijih:

  • letni prihodek od prodaje znaša najmanj 4,1 milijona evrov,
  • podjetje ima 20 zaposlenih ali več.

Ugotovitve poročila:

  • Največ podjetij zahteva rok plačila od 16 do 30 dni (48 %) oziroma od 31 do 60 dni (34 %)
  • Sslovenska podjetja svoje obveznosti v povprečju poravnajo v 31 dneh po zapadlosti računov
  • Med glavne razloge za neplačevanje obveznosti oziroma plačevanje z zamudo spadajo insolventnost podjetij (53 %), slabe terjatve s strani njihovih strank (48 %) ter postopkovne napake pri izdajanju računov (20 %)
  •  80 % podjetij samih upravlja svoje terjatve, 16 % podjetij pa delno ali v celoti svoje terjatve v upravljanje prepusti zunanjim ponudnikom
  • 62 % podjetij je prepričanih, da bodo plačilne navade v prihodnjih dveh letih ostale enake, slaba tretjina pa meni, da se bodo kljub vsemu izboljšal

»Razvili smo razmišljanje, s katerim iščemo resnico, kar je uporabno v naravoslovju, toda nikoli nismo razvili razmišljanja, s katerim ustvarjamo vrednost. Posamezniki že, izumitelji, inovatorji, celotna kultura pa nikoli. To je glavna pomanjkljivost našega razmišljanja.«
dr. Edward de Bono

Raziskava o digitalnem indeksu slovenskega gospodarstva, 2016

Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 slovenskih podjetij, je nastala poleti 2016 v sodelovanju z družbo AT Kearney. Namen raziskave je bil preveriti odnos slovenskega managementa do digitalizacije ter stopnjo digitalne razvitosti slovenskih podjetij.

Ključne ugotovitve raziskave:

  • 85 % vodilnih v slovenskih podjetjih vključuje tematiko digitalizacije na svoj dnevni red,
  • 25 % slovenskih podjetij ima formalizirano digitalno strategijo,
  • 50 % vodilnih v slovenskih podjetjih meni, da bo digitalizacija prinesla spremembe v vrednostnih verigah,
  • 23 % vodilnih v slovenskih podjetjih v prihodnosti pričakuje 3 % rast prihodkov zaradi digitalizacije znotraj podjetja.

Analiza gospodarske uspešnosti slovenskega gospodarstva in primerjava uspešnosti s podjetji, ki jih vodijo člani Združenja Manager, 2016

Raziskava družbe Bisnode je bila pripravljena maja 2016. Njen namen je bil analizirati gospodarsko uspešnost podjetij, ki jih vodijo člani našega združenja v primerjavi z uspešnostjo slovenskega gospodarstva kot celote.

Ključne ugotovitve raziskave:

Podjetja, ki jih vodijo člani Združenja Manager:

  • dosegajo 30 % višjo dodano vrednost od slovenskega povprečja,
  • ustvarjajo 46 % višje prihodke na zaposlenega od slovenskega povprečja,
  • ustvarjajo 181 % višji dobiček na zaposlenega od slovenskega povprečja,
  • dosegajo 20 % višjo povprečno plačo zaposlenih glede na povprečje slovenskega gospodarstva od slovenskega povprečja,
  • vsa podjetja, ki so člani Združenja Manager ustvarijo kar 35 % celotnih prihodkov slovenskega gospodarstva.

Raziskava o poznavanju socialne kapice (oz. prispevne kapice), 2015

Socialna kapica ali prispevna kapica, kot jo poimenujemo v Združenju Manager, je ukrep, ki opredeljuje zgornjo mejo za plačilo socialnih prispevkov tistim, ki imajo najvišje osebne dohodke. Januarja 2015 smo v sodelovanju s podjetjem Ipsos izvedli spletno anketo, v kateri smo ugotavljali odnos Slovencev do socialne oz. prispevne kapice.

Ključne ugotovitve raziskave:

  • Kot najpomembnejši vladni ukrep na področju gospodarstva 44 % anketirancev ocenjuje ukrepe za ohranjanje delovnih mest.
  • 34 % vprašanih je že slišalo za pojem socialne kapice, od tega jih le 7 % pravilno prepozna njen pomen.
  • 63 % vprašanih meni, da bi uvedba socialne kapice prispevala k dvigu neto plač in posledično povečanju kupne moči. Kot pozitivne rezultate uvedbe socialne kapice anketirani vidijo tudi znižanje stroškov za podjetja in večjo privlačnost Slovenije za tuje investicije.
  • 63 % vprašanih meni, da je zgornja meja davkov in prispevkov, ki so jih še pripravljeni plačati, med 30 %–40 %.

Člani Združenja Manager še posebej pozitivno izstopajo tudi pri nekaterih bistvenih voditeljskih lastnostih, in sicer po prilagodljivosti in ustvarjalnosti, usmerjenosti v rezultate, skrbi za optimizem in po zavzetosti za etičnost.

Raziskava o karizmatičnem voditeljstvu, 2015 

Sposobnost vizionarskega razmisleka, zmožnost motiviranja drugih ljudi, odličnost in jasnost v komuniciranju so lastnosti, ki tvorijo osebnost karizmatičnih vodij. Pogosto so nevidne, a nosijo izjemen pomen za doseganje uspeha na gospodarskem in družbenem področju.

Raziskava o karizmatičnem voditeljstvu je največja raziskava na to temo v slovenskem prostoru. MQ revija in podjetje Profiles International Slovenija sta, v obdobju od junija do oktobra 2015, izvedla raziskavo o karizmatičnosti slovenskih managerk in managerjev ter opredelila njihovo primerjavo  z managementom v tujini.

V raziskavi je sodelovalo 1.392 ocenjevalcev, ki je ocenjevalo 137 vodij po načelo 360-stopinjskem vprašalniku.

Ključne ugotovitve raziskave:

  • 9,2 % ocenjenih slovenskih vodij je bilo ocenjenih kot visoko karizmatičnih. Od tega je bil kot kot visoko karizmatičen ocenjen večji del managerk (11,4 %) kot managerjev (8,1 %).
  • Večji delež visoko karizmatičnih vodij (12 %) se nahaja v podjetjih, ki sistematično merijo kakovost odnosa med podjetjem in zaposlenimi (raziskava Zlata nit). Delež visoko karizmatičnih vodij med drugimi podjetji je 8 %.
  • Slovenski managerji se odlikujejo po usmerjenosti k rezultatom in prevzemanju akcije, z izzivi pa se spopadajo na področju motiviranja, podpiranja sodelavcev pri njihovem razvoju in pozornosti, da jim prisluhnejo. Pri teh dejavnikih je raziskava pokazala največje razlike med najvišje in najnižje ocenjenimi managerji.
  • Člani Združenja Manager še posebej pozitivno izstopajo tudi pri nekaterih bistvenih voditeljskih lastnostih, in sicer po prilagodljivosti in ustvarjalnosti, usmerjenosti v rezultate, skrbi za optimizem in po zavzetosti za etičnost.

Zaupanje v slovenski management, sindikate, novinarje in politike, 2012 in 2009

Raziskava »Zaupanje v slovenski management, sindikate, novinarje in politike« je bila izvedena oktobra 2012 v sodelovanju z GZS, AmCham ter agencijama Ninamedia in Pristop. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri slovenska javnost zaupa ključnim tvorcem slovenskega družbenega okolja ter kateri so ključni dejavniki, ki med ljudmi gradijo zaupanje.

Raziskava je bila v ožjem obsegu prvič izvedena leta 2009 pod naslovom Zaupanje v slovenski management in je nastala v sodelovanju z družbama Pristop in Valicon.

Ključne ugotovitve raziskave iz leta 2012:

  • Slovenska javnost izkazuje skromno zaupanje do vodstva podjetij, medijev in sindikatov.
  • Slovenska javnost izkazuje nizko stopnjo zaupanja do managementa kot stroke.
  • Ljudje bolj zaupajo vodstvu v svojem podjetju kot pa managementu na splošno:
    • zaupanje neposredno nadrejenim ocenjeno z oceno 3,12,
    • zaupanje managerjem pa z 2,05.

Kriza in pomen zaupanja in odnosov na trgu ter v očeh kupca, 2012

Raziskava Ekonomske fakultete je nastala na podlagi podatkov medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit, v katerem sodeluje tudi Združenje Manager. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv krize v »očeh kupcev« napomen zaupanja in dolgoročnost odnosov. 

Ključne ugotovitve:

  • V organizacijah, kjer je bilo vrednotenje temeljnega odnosa med podjetjem in zaposlenimi nadpovprečno so v primerjavi z drugimi podjetji (iz skupine 101 najboljšega zaposlovalca) dosegala v povprečju 20 % višjo dodano vrednost na zaposlenega.
  • Razlika v podjetnosti in inovativnosti med podjetji v organizacijah z nadpovprečnim vrednotenjem temeljnega odnosa med podjetji in zaposlenimi je v povprečju več kot 17 %.

Sodobni managerji in managerke morajo kot voditelji hkrati izkazovati oster um, prilagodljivost in vizionarskost kot tudi empatičnost, avtentičnost ter odločnost.

Vpliv odnosov na uspešnost podjetja, 2011

Trikotnik, ki ga središči človek, ne more delovati sinhrono, če v njem ne deluje zadovoljen posameznik, ki želi dosegati uspehe in rasti kot del celote na trgu. Zato sodobna strategija mreženja ljudi in podjetij na vrhu piramide najuspešnejših svetovno delujočih podjetij sestavlja zgodbo celostne povezanosti inovacij, trženja in človeških virov.

Raziskava Ekonomske fakultete je bila izvedena na podlagi podatkov medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit, ki ga podpiramo tudi v Združenju Manager. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv odnosov v podjetju na njegovo uspešnost.

Ključne ugotovitve:

  • Dobri notranji odnosi podvojijo dobiček podjetja.
  • Dobri notranji odnosi podeveterijo dodano vrednost podjetja.

»Nismo opazovalci sveta, temveč njegovi ustvarjalci. Slehernik je soudeležen in odgovoren zase in za svet, kot uči sodobna etika udeleženosti.«
Manca Košir

Nagrajevanje uprav in nadzornih svetov v Sloveniji 2007–2009

Raziskava podaja celovit vpogled v plačila članom uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb oz. vpogled v primerjavo stroškov upravljanja in nadzora ter tudi kaže smernice nadaljnjega razvoja tega področja. Namen raziskave je bil vzpostaviti primerjavo višine in strukture nagrajevanja članov uprav in nadzornih svetov slovenskih javnih delniških družb v letih 2007–2009.

Raziskavo smo izvedli v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije ter predstavlja nadaljevanje raziskave, ki je bila izvedena za leti 2005 in 2006.

Ključne ugotovitve raziskave:

  • Transparentnost razkrivanja informacij o prejemkih članov uprav se povečuje.
  • Leta 2009 je bil zabeležen padec povprečnega letnega bruto prejemka uprav slovenskih javnih delniških družb.
  • Višina prejemka na člana uprave slovenske javne delniške družbe je v največji meri odvisna od velikosti podjetja.
  • Povečuje se razlika med prejemki članov uprav in članov nadzornega sveta.

Odkrivanje novih znanj in raziskovanje nepoznanih področij pomembno vplivata na razumevanje okolja, v katerem delujemo ter posledično njegovo lažje upravljanje. Zato spodbujamo, izvajamo in sodelujemo v različnih raziskavah s področja managementa.

Benchmark analiza slovenskih podjetij v primerjavi z multinacionalkami, 2008

V sodelovanju s samostojnim raziskovalcem mag. Boštjan Ložar smo leta 2008 izvedli primerjavo slovenskih podjetij z multinacionalkami. Namen raziskave je bil ustvariti primerjalno okolje med slovenskimi in tujimi podjetji ter posledično nasloviti ključne pomanjkljivosti, pri katerih slovenska podjetja zaostajajo za primerljivimi multinacionalnimi podjetji.

Ključne ugotovitve raziskave:

  • slovenska podjetja za multinacionalkami najbolj zaostajajo pri upravljanju stroškov, uporabi najsodobnejših managerskih modelov in razvoju globalnih managerjev,
  • najnižje ocenjeni področji sta razvoj učinkovitega kadrovskega kontrolinga in razvoj globalnih managerjev,
  • pri finančnih kazalnikih slovenska podjetja za multinacionalkami najbolj zaostajajo pri doseganju produktivnosti (prihodki na zaposlenega).