V času, ko organizacije tekmujejo za hitrost, inovativnost in rezultate, je eno ključnih vprašanj sodobnega voditeljstva preprosto: kako hkrati dosegati visoko produktivnost, ohranjati dobre odnose ter razvijati organizacije, ki zmorejo upravljati navidezna nasprotja sodobnega poslovnega okolja.

Dolgo smo produktivnost razumeli predvsem kot učinkovitost: več projektov, hitrejše odločitve, več optimizacije. Danes je jasno, da nadpovprečnih rezultatov dolgoročno ni mogoče graditi zgolj na pritisku, kontroli ali izjemnih posameznikih. Najuspešnejše organizacije razumejo, da uspešnost in organizacijsko zdravje nista nasprotji, ampak se medsebojno pogojujeta.

Pri delu z vodstvenimi ekipami pogosto vidimo podoben vzorec. Podjetja praviloma ne zaostajajo zaradi pomanjkanja znanja ali strategij. Veliko pogosteje jih omejuje pomanjkanje organizacijskega zdravja, ki se kaže v nejasnih prioritetah, neusklajenem vodstvu, preveč vzporednih iniciativah in kulturi, v kateri se ključni pogovori odvijajo po sestankih namesto na njih.

Tipičen primer je vodstvo, ki določi nekaj ključnih prioritet, nato pa vsak od direktorjev odpre še nove projekte. Rezultat? Ekipa dela vedno več, občutek napredka pa je vedno manjši, ljudje postanejo utrujeni, fokus se izgubi, odgovornost pa razprši. Problem ni pomanjkanje energije, ampak pomanjkanje jasnosti.

Drug pogost primer so organizacije, kjer se vodje izogibajo zahtevnim pogovorom, ker želijo ohranjati dobro klimo. Slabše rezultate posameznikov tolerirajo predolgo, neposreden feedback postane redek, pomembne teme pa ostajajo neizrečene. Navzven je odnos korekten, v ozadju pa raste frustracija najboljših ljudi, ker standardi niso več jasni.

Na drugi strani srečujemo organizacije z zelo visokimi ambicijami, kjer je pritisk postal prevladujoč način vodenja. Kratkoročno takšna okolja pogosto ustvarijo dobre rezultate, dolgoročno pa začnejo izgubljati zaupanje, sodelovanje in ključne kadre. Ko organizacijsko zdravje oslabi, oslabi tudi sposobnost izvedbe in doseganja rezultatov.

Sodobno voditeljstvo zato ni več vprašanje izbire med »trdimi« cilji in »mehko« kulturo. Najzahtevnejši del vodenja danes je sposobnost razvijati oboje hkrati. Najbolj uspešne organizacije zato gradijo mehkobo v odnosu in trdoto v standardu.

Kako je to videti v praksi? Jasne in usklajene prioritete, odprte razprave o idejah, neposreden feedback brez osebnih napadov, nizka toleranca do nejasnosti in povprečnosti. Pomeni pa tudi pogum vodij, da znajo postavljati meje, reči »ne« in »dovolj«, obenem pa ustvarjati okolje, v katerem ljudje čutijo pripadnost, smisel in možnost razvoja.

Prav o teh vprašanjih bomo razmišljali tudi na letošnji MQ konferenci skupaj z mladimi managerji: kaj ekipam danes pomaga ostati visoko učinkovite, ne da bi pri tem izgubljale zaupanje, sodelovanje in ljudi?

Morda je ena ključnih nalog sodobnega voditeljstva prav v tem, da ne izbira med rezultati in odnosi, ampak razvija sposobnost, da organizacije postanejo prostor, kjer lahko raste oboje.

***

Maja Remic, direktorica projektov in poslovnega razvoja v podjetju Profil