Svet se hitro spreminja. Zdi se, da se tehnologija spreminja še hitreje.

Vsak teden se voditelji soočajo z novimi vprašanji. Kako lahko kar najbolje izkoristimo umetno inteligenco? Kako naj se odzovemo na geopolitično negotovost? Kako naj privabimo in zadržimo talente na vse bolj konkurenčnem trgu?

To so pomembna vprašanja. A po mojih izkušnjah se vsa navezujejo na eno temeljno vprašanje:

Kako zgradimo organizacije, ki jim ljudje zaupajo?

Pred skoraj petimi leti sem iz Microsofta prestopil v podjetje Conscia. Takrat nas je bilo okoli 700 sodelavcev v šestih državah. Danes nas je več kot 2.000 in delujemo na 11 trgih. Razširili smo svoje zmogljivosti, okrepili svoj položaj na področju kibernetske varnosti in upravljanih storitev ter v družino Conscia sprejeli več kot 15 podjetij.

Ta pot je še utrdila spoznanje, ki ga z vsakim letom bolj cenim: rast ni predvsem strateški izziv. Je izziv vodenja.

Trajnostna rast izhaja iz ljudi. Nastaja, ko v zapletenih situacijah ustvarjamo jasnost, v trenutkih, ko se spremembe zdijo preobsežne, vzbujamo energijo, ob naraščajoči negotovosti gradimo zaupanje ter dosegamo rezultate, v katere ljudje verjamejo.

In ko vstopamo v dobo umetne inteligence, ti temelji vodenja postajajo vse pomembnejši, ne manj.

Navdušenje nad tem, kaj vse nam lahko pomaga doseči umetna inteligenca, je razumljivo. Informacije lahko obdela s hitrostjo, ki je človek ne more doseči. Prepoznava lahko vzorce, pospeši odločanje in organizacijam pomaga delovati učinkoviteje.

Toda pri vodenju nikoli ni šlo za to, kdo lahko obdela največ informacij. Pri vodenju gre za presojo, usmerjanje in spodbujanje ljudi, da sledijo skupni smeri.

Gre za odločanje o tem, kaj je pomembno, za sprejemanje odločitev, kadar popolnih odgovorov ni, in za pomoč ljudem, da skupaj napredujejo.

Umetna inteligenca nam lahko pomaga poiskati možnosti. Za izbiro prave poti pa še vedno potrebujemo človeško inteligenco.

Zato verjamem, da nova inteligenca vodenja ni v iskanju ravnovesja med tehnologijo in ljudmi, temveč v združevanju najboljšega iz obeh svetov.

Organizacije, ki bodo v prihodnjih letih uspešne, ne bodo nujno tiste, ki imajo dostop do najnaprednejše tehnologije. To bodo tiste, ki ustvarjajo okolja, v katerih tehnologija krepi človeški potencial.

Gradile bodo kulture, v katerih se bodo ljudje počutili vključene v spremembe, ne pa ogrožene zaradi njih. Ob naraščajoči kompleksnosti bodo ustvarjale jasnost. Zaupanje pa si bodo pridobile z dejanji, ne s predstavitvami.

Zaupanje je postalo eno najdragocenejših sredstev, ki jih lahko ima katera koli organizacija

Ko ljudje zaupajo svojim vodjem, so bolj pripravljeni sprejeti spremembe. Ko si ekipe med seboj zaupajo, je sodelovanje lažje. Ko stranke zaupajo podjetju, postanejo odnosi močnejši in bolj odporni.

Verjamem, da zaupanje ustvarja samozavest, potrebno za korak naprej.

V mnogih pogledih to odraža tisto, kar vidimo v naši lastni panogi. Varnost pogosto razumemo kot tehnološki izziv, vendar je njena resnična vrednost veliko bolj človeška. Ko se ljudje počutijo varne, se lahko osredotočijo na tisto, kar je pomembno. Lahko inovirajo, sodelujejo in rastejo. Napredek je odvisen od tega zaupanja.

Enako velja za vodenje. Prihodnost bo nedvomno prinesla nove tehnologije, nove poslovne modele in nove izzive. Orodja, ki so na voljo voditeljem, se bodo še naprej razvijala. Odgovornost vodenja pa ostaja enaka.

Naša vloga ostaja ustvarjati jasnost, graditi zaupanje, razvijati ljudi in jim v negotovosti kazati smer.

Tehnologija nam lahko pomaga napredovati hitreje. A prav zaupanje, pogum in človeška presoja določajo, kam gremo.

To je zame inteligenca vodenja. In morda se bo izkazala za najpomembnejšo konkurenčno prednost med vsemi.

***

Daniel Siberg je glavni komercialni direktor (CCO) v Skupini Conscia.