Slovenija nujno potrebuje ukrepe za večjo konkurenčnost

4. 8. 2026
221133

Gospodarstvo združeno za razvojno naravnane ukrepe, ki bi spodbujali delovno aktivnost ter prispevali k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev

V Gospodarskem krogu, ki združuje 17 organizacij, spoštujemo odločitev Ustavnega sodišča, obenem pa obžalujemo, da se s tem v časih velikih negotovosti v svetu zamikajo pomembni ukrepi, ki so nujni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in našo družbeno blaginjo. V času, ko se države po vsem svetu pospešeno potegujejo za investicije, razvoj in najboljše kadre, je za Slovenijo novo obdobje negotovosti velika nevarnost. Ukrepi v interventnem zakonu pa niso namenjeni zgolj izboljšanju pogojev za gospodarstvo, temveč predstavljajo tudi številne neposredne prednosti za državljane.

Interventni zakon vsebuje vrsto ukrepov, ki bi prinesli neposredne koristi prebivalcem – od nižjega DDV na osnovna živila in del energentov do spodbud za daljše ostajanje starejših na trgu dela ter drugih rešitev za bolj dinamično in razvojno naravnano gospodarstvo. Upokojencem bi odpravil obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, zaposlenim upokojencem pa omogočil prejemanje polne pokojnine tudi ob odločitvi za nadaljnje delo. Samozaposlenim in popoldanskim podjetnikom bi prinesel ugodnejšo obdavčitev ter nižje prispevke, s čimer bi spodbudil podjetnost in ohranjanje dejavnosti.

Sobodajalcem bi zagotovil bolj predvidljivo poslovno okolje z zamrznitvijo omejitev kratkoročnega turističnega oddajanja, najemnikom in najemodajalcem pa nižjo obdavčitev oddajanja stanovanj, z dodatnimi spodbudami za oddajanje mladim. Bolnikom, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve, bi zakon omogočil hitrejši dostop do zdravljenja z odpravo omejitev pri delu zdravstvenih ustanov in zdravnikov.

Za razvojno najzahtevnejša delovna mesta interventni zakon predvideva razvojno kapico, s katero bi Slovenija lažje zadržala in privabila najbolj usposobljene kadre. V gospodarstvu se sicer strinjamo, da bi bilo bolj smiselno razvojno kapico postaviti nižje (npr. dvokratnik povprečne plače), da bi zajela večji potencial talentov, vendar pa predlagani ukrep razumemo zgolj kot prvi korak na poti več kot 30-letnega odločanja o uvedbi razvojne kapice, ki smo jo medtem na strani izplačil že uvedli.

Če bo do referenduma prišlo, bodo državljanke in državljani dobili priložnost odločati o tem, kakšno razvojno pot želi ubrati Slovenija. Uspešne in razvojno naravnane države, ki stremijo k družbeni blaginji, namreč nenehno iščejo zdravo ravnovesje med razvojno davčno politiko, ki spodbuja delo, podjetnost in gospodarski razvoj, ter krepitvijo socialne države. Verjamemo, da je prav iskanje tega ravnovesja ključ do dolgoročne blaginje Slovenije. Zato pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije ne glede na nadaljnji potek postopka z interventnim ali drugimi zakoni čim prej sprejela razvojno naravnane ukrepe, ki bodo krepili konkurenčnost države, spodbujali delovno aktivnost ter prispevali k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

Nazaj na seznam