Ena izmed osrednjih govornic letošnjega Managerskega kongresa in priznana švedska strokovnjakinja za digitalno preobrazbo ter umetno inteligenco, poudarja, da največjo vrednost ustvarjajo modeli, v katerih ljudje in UI delujejo skupaj. Digitalna preobrazba je najuspešnejša takrat, ko tehnologija človeka ne nadomešča, temveč ga okrepi in mu postane kopilot – in prav tak pristop že prinaša merljive rezultate.

V razvoju programske opreme orodja, kot je GitHub Copilot, povečajo produktivnost programerjev za 20 do 26 odstotkov, projekte pospešijo, kakovost pa ostaja stabilna. Podobne koristi se kažejo v storitvah in prodaji: podjetja, ki uporabljajo generativno UI v stikih s strankami, beležijo 15-odstotno rast produktivnosti ter 15- do 20-odstotno višje zadovoljstvo strank. Uporabniki dobijo hitrejše in bolj relevantne odgovore, zaposleni pa lahko rešujejo kompleksnejše naloge.

Temelj digitalne preobrazbe ostaja zaupanje. Ljudje morajo vedeti, kdaj komunicirajo z algoritmom in kako se uporabljajo njihovi podatki, saj skrita avtomatizacija spodkopava zaupanje, preglednost pa ga krepi. Zato so po Olssonovi človeški nadzor, pravičnost in razložljivost nujni elementi vsake odgovorne rabe UI.

Vlaganje v znanje se podjetjem hitro povrne. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma dve tretjini delodajalcev poroča o donosu v manj kot letu dni, organizacije, ki razvijajo svoje zaposlene, pa kader obdržijo dvakrat pogosteje. Učenje pospešuje inovacije, krajša projektne cikle in izboljšuje uporabo novih orodij.

Evropa se hkrati znajde na prelomnici. Njena prednost je pristop, ki združuje digitalni razvoj, etiko in trajnost. EU vodi pri zelenem prehodu – z zavezo 55-odstotnega zmanjšanja emisij do 2030 ter podnebno nevtralnostjo do 2050 – in kar 92 odstotkov evropskih podjetij že vlaga v zmanjševanje porabe energije in emisij. A celina zaostaja v hitrosti in obsegu implementacije: ZDA so v UI lani privabile 109 milijard dolarjev zasebnih investicij, skoraj dvanajstkrat več kot Kitajska, ki pa vodi v obsegu inovacij in vloži šestkrat več patentov generativne UI kot ZDA ter ima 156 raziskovalnih institucij UI.

Švedska ponuja dober vpogled v to, kaj digitalni napredek lahko prinese. Njihov sistem digitalne identitete bankID uporablja 8,6 milijona ljudi in omogoča varen dostop do tisočev storitev. Digitalizacija industrije in precizno kmetijstvo sta zmanjšala ogljični odtis – v kmetijskih projektih celo do 16 odstotkov. Vendar država zaostaja pri vključevanju malih in srednjih podjetij ter pomanjkanju visoko specializiranih strokovnjakov.

UI danes najhitreje ustvarja prihodke v podpori strankam, razvoju programske opreme ter marketingu in prodaji. Podporne službe lahko stroške znižajo za do 30 odstotkov, razvojni kopiloti povečajo produktivnost za 25 do 30 odstotkov, avtomatizirani osnutki komunikacij pa ekipam omogočijo več stratečnega dela. A največja ovira niso tehnologije, temveč znanje – naslednji val transformacije bo predvsem človeški: ključne bodo radovednost, kritično mišljenje in sposobnost postavljanja pravih vprašanj.

Za pospešitev inovacij Olssonova izpostavlja tri stebre: univerzalno digitalno identiteto, skupne podatkovne standarde ter digitalni dokaz in skladnost, ki nadomeščata fizično dokumentacijo in skrajšata postopke iz mesecev v dneve. Podjetjem pa priporoča razdelitev vlaganj na 40 odstotkov za talente, 35 odstotkov za digitalizacijo in 25 odstotkov za razogljičenje — saj so prav ljudje multiplikator vseh tehnoloških in trajnostnih prizadevanj.

V zaključku poudarja, da resnična konkurenčna prednost Evrope niso nižji stroški, temveč njene zmožnosti: hitrejše učenje, pametnejše sodelovanje in sposobnost ustvarjanja trajne vrednosti. Te bodo odločale, kdo bo vodil v prihodnji dobi digitalne transformacije.

Več: https://www.delo.si/nedelo/prednost-evrope-niso-nizji-stroski-temvec-vecje-zmoznosti