Lanska raziskava je npr. pokazala, da je večina slovenskih podjetij v učeči in misleči fazi razvoja. Vemo, da so za ustvarjanje večje dodane vrednosti potrebne inovativne rešitve, zato bi bilo optimalno, če bi večina slovenskih podjetij delovala v misleči fazi. Priložnosti za napredek slovenskih podjetij so v inoviranju poslovnih modelov in organizacijskih struktur ter v večjem poudarku na medstrukturnih timih, kakovostnih odnosih ter mreženju.

Na dogodku boste spoznali dejavnike, s katerimi podjetje v določeni fazi življenjskega cikla ustvarja dodano vrednost, in kje so možnosti nadaljnjega razvoja.

Na poti k zastavljenemu cilju in viziji je pomembno, da je organizacija čim bolj enakomerno razvita tako v vseh vidikih kot v vseh elementih posameznega vidika. Vsak odmik med posameznimi elementi in vidiki namreč ustvarja notranje napetosti, za katere se porablja energija (beri: čas, pozornost, denar), da bi lahko delo sploh potekalo.

Raziskavo o sodobnem voditeljstvu smo letos izvedli že tretjič in v njej je sodelovalo rekordno število podjetij. Rezultati kažejo, da večina podjetij deluje v učeči fazi razvoja, medtem ko so za ustvarjanje večje dodane vrednosti potrebne inovativne rešitve. Zato bi bilo optimalno, če bi večina slovenskih podjetij delovala v misleči fazi.

Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da so največji preskok naredila srednje velika podjetja. Zaznano je vlaganje v odnose, kar se v krizi (v kateri je sicer najlažje narediti spremembe) še posebej izkazuje kot konkurenčna prednost. Se pa kot priložnost kaže nadaljnje vlaganje v razvoj in negovanje odnosov, ne le znotraj podjetij, temveč v celotni verigi vrednosti oz. ekosistemu podjetja.

Priložnost za napredek je v inoviranju v poslovnih modelih in organizacijskih strukturah, več poudarka pa tudi na medstrukturnih timih in kakovosti odnosov ter mreženja. Tako kakovost kot produktivnost v Sloveniji zelo dobro razumemo, oboje znamo dobro načrtovati in meriti, čeprav je res, da imamo pri drugem še veliko rezerve.

Inovativnost je v središču tretje faze razvoja organizacij, ne le pri izdelkih in storitvah, ampak tudi pri komuniciranju s ciljno skupino kupcev. Pri prehajanju v t. i. misleče okolje imajo slovenska podjetja težave. Inovativnost sloni na ustvarjalnosti zaposlenih, ki se pričakuje od dobršnega dela sodelavcev. Vsak v podjetju bi moral vsak dan razmišljati, kaj bi lahko pri svojem delu naredil bolje, drugače, učinkoviteje, kaj bi še lahko ponudili kupcem.

Model DUMO opisuje štiri ravni evolucijskega razvoja organizacije: delovno, učečo se, mislečo in ozaveščeno.

Delovno okolje:
V prvi fazi t. i. delovne organizacije podjetja ustvarjajo dodano vrednost na osnovi delavnosti zaposlenih, pomembno prednost pred konkurenco pa predstavlja njihova produktivnost. Ko obvladajo produktivnost, je potrebna nadgradnja z znanjem, ki podpira kakovost. 

Učeče okolje:
Spremeni se središče pozornosti, ki se od proizvoda pomakne na stranko. Ni več pomembno, kaj o produktu misli vodstvo, temveč stranka. Poenostavljeno lahko rečemo, da se organizacija v tej fazi drži načela: 'stranka ima vedno prav'. Organizacija nenehno nadgrajuje kakovost produkta ali storitve na visoki ravni, znanje pa je glavna vrednota, saj vpliva na izboljševanje procesov.

Misleče okolje:
Vir dodane vrednosti je ustvarjalnost zaposlenih, ki se odraža v inovacijah. Človek ali zaposleni postaja čedalje bolj pomemben, vloga vodij pa je ustvarjanje in zagotavljanje pogojev sproščenega delovnega okolja, v katerem lahko vzklijejo nove ideje.

Ozaveščeno okolje:
Evolucijski krog se ponovi, saj se ob uvajanju novega produkta ali morebitni drugi spremembi v organizaciji naša pozornost spet usmeri v doseganje produktivnosti. Le da se kolo poslovne evolucije zdaj vrti na višji stopnji, saj smo določena znanja in izkušnje že pridobili.