Slovenija je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD nazadovala za štiri mesta in se med 64 državami uvrstila na 42. mesto.

Naše konkurenčne prednosti oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav, ostajajo podobna kot v preteklih letih: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) in izobraževanje.

Najnižje na lestvici (50. mesto ali nižje) pa smo na podsklopih mednarodnih investicij, javnih financ, davčne politike, trga dela, dostopnosti financiranja za podjetja ter odnosov in vrednot, ki podpirajo konkurenčnost.

Najvišje uvrščene države so sicer Danska, Irska in Švica. Slovenijo pa med drugim prehitevata tudi Češka (18.) in Estonija (26.). Sicer pa so nazadovale tudi Nemčija, ki je na 22. mestu, in Avstrija na 24. mesto, prav tako Hrvaška, ki je na lestvici 50.

Kaj Slovenija lahko stori? Odgovori so zajeti tudi v Akcijskem načrtu Združenja Manager za večjo družbeno blaginjo. »Priporočila in ukrepi, ki smo jih nanizali v naših akcijskih načrtih za večjo produktivnost in družbeno blaginjo, so v veliki meri podobna tistim, ki jih Slovenija dobi od OECD, Evropske komisije, UMAR in drugih institucij, ki spremljajo Slovenijo. Želimo si, da bi kot država, ki je nekoč imela ambicijo uvrstitev med vodilnih 20 držav na lestvici konkurenčnosti, znali prisluhniti vsem tem priporočilom in se fokusirati na skupen cilj večje družbene blaginje. Vsi v Sloveniji se namreč strinjamo, da je naš cilj družba blaginje, da bi se v Sloveniji dostojno živelo, da bi imeli visoko stopnjo socialne varnosti, da bi bili razvita in zdrava družba. Zato pa so konkurenčnost, večja produktivnost in rast dodane vrednosti ključni temelj,« meni Petra Juvančič, izvršna direktorica.

Zato bomo tudi na Managerskem kongresu, ki bo natančno čez 100 dni v Portorožu, spodbudili razpravo o novem konceptu konkurenčnosti v luči stalnih sprememb in negotovosti v zadnjih letih, ki na novo postavljajo pravila v globalni tekmi in odpirajo povsem nove priložnosti za podjetja in gospodarstva. Pravi zmagovalci prihodnosti bodo tisti, ki se bodo soočili z izzivi sodobnega poslovnega okolja, pri tem pa združevali ključne elemente trajnosti, trdoživosti in inteligence – umetne in voditeljske.