Čakanje na delo, nadomestilo plač za višjo silo, neobdavčena solidarnostna pomoč, solidarnostni ponedeljek. To so ključne novitete za podjetja, zapisane v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki so jih poslanci po burni razpravi glede solidarnostnega ponedeljka soglasno sprejeli. Poglejmo podrobnosti.

• Kot je država med koronskimi prekinitvami gospodarske aktivnosti subvencionirala čakanje na delo, tako ga bo sofinancirala zaradi nedavnih poplav. A če je bilo sofinanciranje v času korone 100-odstotno, bo sofinanciranje tokrat 80-odstotno, namenjeno pa bo tako neposredno kot posredno v poplavah prizadetim podjetjem. Ukrep bo veljal do 31. oktobra 2023, vlada ga lahko s sklepom podaljša, a najdlje do 31. decembra 2023.
• Če delavec zaradi poplav ne more opravljati dela, bo država sofinancirala nadomestilo njegove plače v višini 80 odstotkov za ves čas, ko bodo izpolnjene okoliščine višje sile oziroma najdlje do konca leta. Država bo izplačana nadomestila v celoti povrnila delodajalcem pod pogojem, da podjetje letos ne bo kupilo lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev in ne bo izplačalo dobička in poslovodstvu nagrad.
• Prostovoljci, ki odpravljajo posledice poplav v okviru prostovoljske organizacije, imajo pravico do plačane odsotnosti z dela največ sedem delovnih dni. Država bo izplačana nadomestila plač za prostovoljce povrnila v celoti. Ukrep velja do konca leta.
• Ponedeljek, 14. avgusta, bo solidarnosten. Poslanci so namreč potrdili vladno pobudo, zapisano v dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Kaj to pomeni za podjetja? Če bodo zaposleni v ponedeljek delali, jim morajo delodajalci izplačati zakonsko predpisane dodatke za delo na praznik.

Vir: DZ RS