Spoštovani, naj se vam najprej najlepše zahvalim.
Zelo sem počaščen in če sem iskren, tudi nekoliko presenečen, da me je Združenje Manager izbralo za to priznanje. Nikoli namreč nisem bil član Združenja Manager in moj stil vodenja podjetja je bil morda nekoliko drugačen od tistega, ki je standarden v tem našem krutem poslovnem svetu.

Podjetje in uspešno zgodbo sem ustvaril iz hobija.
Od enoosebnega podjetja do mednarodne korporacije z več sto zaposlenimi. Gradil sem na izkušnjah in na lastnih napakah, na sodelovanju, ne da bi na prvo mesto postavil dobiček.
V 33 letih sem dokazal, da je mogoče biti uspešen na dolgi rok in to ne na račun zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, narave ali družbe.

Vse, kar sem delal, sem počel pošteno, odgovorno in s srcem. Znal sem motivirati svoje sodelavce, da so mi sledili v moji viziji, verjeli vame in v našo skupno uspešno zgodbo.
Moj način vodenja je nemalokrat vzbujal ne samo začudenje, ampak tudi neodobravanje s strani mojih kolegov, ko sem postavil zadovoljstvo in motivacijo kolektiva pred samega sebe.
Zaposlene sem motiviral z delitvijo dobička mednje, podaril sem jim deleže v podjetju, ukinil nadurno delo, jim dal večjo plačo, kot sem jo imel sam in podobno.

Analitiki so se zgražali, ko sem ukinil oddelek marketinga. Namesto tega sem ves denar namenil razvoju novih produktov. Namesto plačanih reklam sem dal promocijo v roke zadovoljnih kupcev.

Uspelo mi je ustvariti močan kolektiv, na temeljih zaupanja, odgovornosti in pripadnosti. Danes leti po svetu 3000 Pipistrelovih letal in niti za eno nesrečo ni bila dokazana tehnična napaka. Kolektiv je zaupal meni in jaz kolektivu.
Dandanes nihče ne more ustvariti uspešne zgodbe sam, zato sem se trudil, da smo bili lahko vsi ponosni na to, kar smo ustvarjali. Verjeli smo v uspeh in se počutili socialno varne.

V Pipistrelu nismo nikdar imeli ekstremnih plač, imeli smo pa poštene in redne. V 33 letih plače niso nikdar kasnile, niti za en sam dan. Pipistrel je tudi eno redkih podjetij, ki v 33 letih nikdar ni poslovalo z izgubo.
Iz najhujših svetovnih kriz smo vedno izšli kot največji zmagovalci, ker smo z vizijo gledali v prihodnost, razpršili tveganja in predvidevali trende.
Glavo smo imeli vedno med oblaki, a obe nogi trdno na tleh.

Vedno sem bil eden od enakih in vedno sem se zavedal, da je med uspehom in pohlepom le tanka črta, ki jo ne smem prestopiti.
Nikdar nisem nobenega kaznoval, če je naredil napako, sem pa velikokrat nagrajeval zaposlene. Največkrat vse enako, saj so za uspeh vedno odgovorni in zaslužni vsi - od tistega, ki je produkt izumil, naredil, do tistega, ki ga je očistil in varno naložil v kontejner, da je bil kupec zadovoljen.

Nenazadnje sem ponosen, da sem v pravem trenutku zbral pogum za najtežjo odločitev v svojem življenju
in podjetju ter zaposlenim zagotovil dolgoročno socialno varnost, nadaljevanje zgodbe, moje vizije, ohranitev blagovne znamke, razvoja ter proizvodnje v Sloveniji.

S prodajo večinskega deleža sem postavil Pipistrelu osnove za eksponentno rast in da postane eno največjih podjetij v Sloveniji v naslednjih letih. S kupnino sem ustvaril pogoje za veliko novih uspešnih zgodb, ne le podjetniških, ampak z donacijami v javno dobro tudi zgodb tistih, ki jih družba potrebuje kot podporo za vse nas, a jih sama ne more financirati.

S tem sem dosegel tudi osebni cilj in zadovoljstvo, saj sem družbi večkratno povrnil, kar je s subvencijami vložila v uspešno zgodbo Pipistrela.