Gospodarska slika drugega četrtletja: BDP in državna potrošnja gor, uvoz in potrošnja gospodinjstev dol

16.8.2023

bdp5
Če je BDP v območju evra od aprila do konca junija v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem zrasel za 0,3 odstotka in če je v Evropski uniji stagniral, je slovenski BDP letošnjo pomlad zrasel za 1,4 odstotka.

Bruto domači proizvod (BDP) se je po podatkih Statističnega urada RS od aprila do konca junija v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem povečal za 1,4 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 1,6 odstotka. Poglejmo podrobneje, kaj vse je botrovalo večji rasti bruto domačega proizvoda.

  • Uvoz se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 8,3 odstotka. Manjši je bil predvsem uvoz blaga (za 9,3 odstotka).
  • Na velik upad uvoza sta vplivala tudi krčenje zalog in manjša potrošnja gospodinjstev (za 1,1 odstotka).
  • Aprila, maja in junija je bil manjši izvoz. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je zmanjšal za 0,7 odstotka. Upadel je predvsem izvoz storitev (za 2,6 odstotka).
  • Ker se je uvoz korenito bolj zmanjšal od izvoza, je prišlo do visokega zunanjetrgovinskega presežka. Znašal je skoraj 1,7 milijarde evrov, k rasti BDP pa je prispeval 6,7 odstotne točke.
  • Medtem ko se je v drugem letošnjem četrtletju rast storitev znižala, so se nad pričakovanji okrepile aktivnosti v gradbeništvu (za 22 odstotkov) in predelovalni industriji (za 2,9 odstotka). Posledično se je v drugem tromesečju okrepila skupna dodana vrednost v gospodarstvu (za 2,4 odstotka), kar je največ po tretjem lanskem trimesečju.
  • V drugem četrtletju se je okrepila državna potrošnja.
  • Povečalo se je število zaposlenih in to predvsem na račun novih zaposlitev v gradbeništvu.

Viri: SURS, UMAR, Eurostat