Anketa o ženskih kvotah

Sonja Gole, predsednica sekcije managerk in glavna direktorica Adrie Mobil

ZA

Moje stališče glede o uveljavitve uveljavitvi ženskih kvot je pozitivno. Menim, da je treba nujno potrebno v večji meribolj izkoristiti potencial znanja in sposobnosti, ki jih premoremo ženske, kar bo v pretežno moškem svetu managementa brez konkretnih ukrepov težko doseči na kratek rok. Potrebno je uUstvariti je treba zavedanje lastnikov, managerjev in kadrovskih delavcev, da so ženske lahko prav tako ali celo bolj uspešne voditeljice kot moški, in ustvariti naklonjenost za uvajanje sprememb v načinu vodenja, kjer so ženske s svojo naravno intuicijo lahko pomembne pobudnice učinkovitejšega prilagajanja gospodarskih subjektov zahtevnemu in občutljivemu sodobnemu družbenemu okolju. Uvedba ženskih kvot bi po mojem mnenju pomenila tudi večjo spodbudo ženskam za lažjo odločitev sprejema odgovornih poslovnih funkcij. Njihova uvedba ne sme biti ovira pri vodenju, temveč predvsem spodbuda za hitrejše in učinkovitejše izkoriščanje vseh razpoložljivih potencialov - moških in ženskih, za dvig kakovosti poslovanja in poslovne uspešnosti.

Pia Barborič Jurjaševič, direktorica Tobačne tovarne Ljubljana

ZA

Vsi vemo, da je uravnoteženost med spoloma zelo zaželena v delovnem okolju, enako velja za vodstvene položaje. Ženske kvote utirajo pot in povečujejo delež žensk, kar je vedno dobro. Naivno bi bilo misliti, da se bo to zgodilo kar samo po sebi, kar nam dokazuje zdajšnje stanje. Ženske kvote spodbujajo ženske, da postanejo aktivnejše, ker se dejansko odpirajo možnosti zanje. Prisotnost in njihov večji vpliv v družbi pa lahko pomagata tudi moškim, da postanejo boljši vodje.

Sonja Klopčič, direktorica za razvoj kompetenc v skupini Trimo Trebnje

PROTI

Nisem zagovornica »trdih kvot«, želim pa si razumevanja, zakaj je pomembna zastopanost obeh spolov. Povezovanje različnosti lahko prinaša dobre in trajnostne rešitve, zato menim, da je v gospodarstvu naravna raznolikost tako po spolu kot po starosti pomembna. Enako velja v drugih okoljih. Tu ne gre samo za ženske kvote, saj je tudi tam, kjer prevladujejo ženske (na primer v izobraževanju, zdravstveni negi), treba vzpostaviti bolj uravnoteženo zastopanost spolov.

Jadranka Dakič, podžupanja Mestne občine Ljubljana

PROTI

Pri temi o ženskih kvotah sem nekoliko v dilemi - po eni strani so lahko spodbuda sposobnim ženskam, da resneje razmišljajo o prevzemu vodilnih položajev, po drugi strani pa lahko na vodilne položaje pridejo ženske, ki sicer niso tako sposobne, a so nanje prišle »po ključu«.

Menim, da je lahko uspešnejše prepričevanje o zavedanju lastnikov, managerjev in drugih, ki imajo vpliv na kadrovanje, da je morda kakšni sposobni ženski treba dati le spodbudo, ji obljubiti pri začetnih korakih pomoč in podporo, da bo laže sprejela odgovorno odločitev. Žal pa smo v zadnjih letih videli vse preveč predvsem političnega kadrovanja, za vsako ceno je bilo treba na nekatere vodilne položaje postaviti nove kadre, večinoma so bili politično obarvani, tudi večinoma moški, brez pravega znanja, brez pravih izkušenj, brez pravega občutka za zaposlene; le malo je takih, ki so pravi direktorji ali predsedniki, takih, ki se bodo pozitivno zapisali v zgodovino slovenskega gospodarstva. Tisti, ki odloča o tem, koga bo zaposlil na določen položaj (včasih so to tudi ženske), ne sme biti obremenjen ne s politiko ne s spolom; zavedati bi se moral, da je lahko ženska enako, pogosto pa celo bolj sposobna in zanesljiva, običajno tudi manj obremenjena s politiko. Zato je pomembno, da celotno okolje spremeni miselnost, še posebno v teh kriznih časih, ko smo, upam, blizu gospodarskega dna, da se zavemo, da nas navzgor lahko potegnejo le vodilni(e), ki imajo znanje, vizijo, so sposobni, odločni, z vsaj nekaj izkušnjami, občutkom za soljudi - pa naj bo s kvotami ali brez!

Ani Klemenčič, izvršna direktorica G skupine, finančne družbe, d. d.

ZA

Načeloma nimam nič proti ženskim kvotam, saj menim, da je uravnoteženost pomemben element pri doseganju želenih ciljev in stanja v družbi. Če bodo z njimi interes žensk in s tem tudi možnosti za vključitev na vodilna delovna mesta v gospodarstvu večji, bo namen dosežen. Zdaj so vodilna delovna mesta v družbah, ki so bodisi državni monopoli bodisi jih delegira politika, domena moških. Večinoma trditev, da so moški na vodilnih položajih zato, da nekaj štejejo oziroma pomenijo, ženske pa zato, da nekaj naredijo, še kako drži. Se pa vedno najdejo izjeme.

 Foto: Urban Štebljaj/Finance

Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke

ZA

 Kvote so v svetu uveljavljen mehanizem za doseganje zastavljenih ciljev zastopanosti posameznih kategorij. Čeprav največ govorimo o t. i. ženskih kvotah in te najbolj burijo duhove, so kvote za uravnoteženje drugih skupin bistveno bolj uveljavljene, na primer starostne kvote v raznih telesih, kvote zastopanosti posameznih narodov ali narodnosti (tudi v našem parlamentu imamo določeno, da morata biti v njem tudi predstavnik/predstavnica italijanske in madžarske manjšine). So torej mehanizem, ki je sprejet na podlagi določene situacije in cilja, kako jo usmerjati oz. spreminjati.

Kvote so predvsem mehanizem določanja razmerij v voljenih telesih, kjer tako zagotovimo zastopanost vseh skupin. Menim, da je stanje v gospodarstvu nekoliko drugačno in da mehanizmi določanja zastopanosti niso pravi način napredovanja in izbora. Najpomembnejši merili napredovanja sta predvsem strokovnost in izkušenost. To pa še ne pomeni, da naj v gospodarstvu ne bi pomislili tudi na druga merila. Mislim, da jih vsak dober manager ali managerka tudi upošteva, v Probanki je na primer zastopanost žensk in moških na vodilnih položajih zelo enakomerno, tudi glede na spol, porazdeljena in uspešno uveljavljena.

Andreja Kodrin, direktorica TMK Lab, d. o. o.

ZA, z zadržkom

Več žensk na vodilnih položajih korporacij dokazano pripomore k odpravi singularnega fokusa in utečenih principov (običajno old boys) uprav, kar prikazuje tudi članek HBR »Diversity as Strategy«. S tega vidika podpiram kvote v vseh družbah, ki so institucionalizirane in zelo hierarhične, kot so na primer velike delniške družbe, družbe v državni lasti, prav tako pa v politiki in javni upravi. Po moji izkušnji managerke običajno prispevajo k večji kreativnosti, večjemu uravnoteženju različnih vidikov uspešnosti poslovanja, so bolj usmerjene k tako imenovanim »reality checks« in iskanju možnosti za odpravo problemov in doseganje ciljev. V drugih segmentih gospodarstva, kot so podjetništvo in podjetja z večinskim ali aktivnim lastnikom, pa menim, da so kvote nepotrebne in so prej ovira kot spodbuda. Ta podjetja se tako in tako že danes borijo za največje talente in najboljše managerje, ne glede na njihov spol, raso, versko pripadnost ...

Prof. dr. Danica Purg, dekanja in direktorica IEDC - Poslovne šole Bled

ZA

Sem za uvedbo kvot za ženske v gospodarstvu, sicer se stanje ne bo dosti spremenilo. Tako bodo dobile formalno spodbudo, da aktivneje posežejo po vodstvenih položajih, vendar pa bo odločitev o tem, ali želijo biti voditeljice, še vedno na njihovi strani - predvsem bi morale postati ambicioznejše ter učinkoviteje usklajevati poslovne in družinske obveznosti (to izbiro je sicer treba narediti tudi moškim). Na splošno menim, da je velika škoda za družbo kot celoto, če ne izkoristi talentov in »možganov« polovice populacije, in kvote bi pripomogle k ozaveščanju žensk o njihovih enakopravnih poklicnih možnostih.