ZAMBIJA

JANJA ŠTEFANIČ

Država neodkritih potencialov

DOBRO JE VEDETI
Neodvisnost na olimpijskih igrah
Prvega predsednika junaško častijo
Štiridesetkrat večja kot Slovenija
V šolo samo, če imate uniformo
Rumena polenta je samo za prašiče
Ne gre na vrat na nos
Nočno življenje
Višje na lestvici kot Slovenija

POSLOVNI BONTON
Počasni ravno toliko kot slovenska gradbena podjetja
Goljufanje z nasmehom na ustnicah
Ne zanašajte se na pošto
Belci ne diktirajo
Spoštovanje se pokaže z viskijem

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Neodvisnost na olimpijskih igrah
Zambija je edina država v zgodovini modernih olimpijskih iger, ki je igre začela kot ena država in jih zaključila kot druga. Na zaključni slovesnosti olimpijskih iger 24. oktobra 1964 v Tokiu je namreč razglasila svojo neodvisnost od Velike Britanije. Zastava, ki so si jo Zambijci izbrali, simbolizira značilnosti države. Rdeča pomeni boj za svobodo, črna simbolizira prebivalce, oranžna državno bogastvo v mineralih in zelena barva divje živali in naravo. Orel v letu simbolizira svobodo v Zambiji in njihovo sposobnost premagovanja nacionalnih problemov.

Prvega predsednika junaško častijo
Zambija je država, ki je postala zanimiva za evropske oči leta 1855, ko je David Livingstone odkril slapove, ki jih je poimenoval po kraljici Viktoriji. Vpliv Anglije pa se je po tem le še stopnjeval. V državi je še danes uradni jezik angleščina in zato komuniciranje v tem jeziku ni nikakršen problem.Leta 1888 je Cecil Rhodes dobil koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev in s tem spremenil Zambijo v britansko vplivno območje. Tako Cecile Rhodes kot David Livingstone sta danes tam slavni osebi. Leta 1924 pa je Zambija (takrat Severna Rodezija) skupaj z državo Zimbabve (takrat Južna Rodezija) postala britanski kolonialni protektorat. Samostojno Republiko Zambijo so razglasili 31. oktobra 1964. Angleški vpliv se s tem ni pretirano zmanjšal. V državi je še danes uradni jezik angleščina in prav vsi sogovorniki so potrdili, da komuniciranje v angleščini ni nikakršen problem.

Zanimivo je tudi to, da je Kristina Leskovec Bukovec, ki je v Zambiji dobra tri leta delovala kot laična misijonarka, rajši komunicirala v angleščini kot pa v jeziku nyanja. Ob prihodu v Zambijo se je sicer naučila nyanja jezika, vendar je delovala na območju, kjer so se mešali prebivalci etničnih skupin Nyanja in Bembe. V primeru, da si govoril jezik samo ene skupine, je druga skupina to lahko videla kot razlikovanje.

Presenetljiv je tudi podatek, da se Zambijcem zdijo izjemno pomembni tudi nekateri politiki, kot na primer Kenneth Kaunda, prvi zambijski predsednik, ki je predsedoval od leta 1964 pa do 1991. Tega moža skoraj po junaško častijo.

Štiridesetkrat večja kot Slovenija
Zambija je država, ki nima dostopa do morja, ima tropsko podnebje, večino površja pa predstavljajo visoke planote. Je 39. največja država na svetu. Njena površina je 752.614 km² in je približno 40-krat večja od Slovenije.

Na ritem življenja precej vpliva klima. Tam so izrazite razlike med sušnim in vlažnim delom leta. Imajo tri glavne letne čase - hladnega od maja do avgusta, vroča in suha doba traja od septembra do novembra, mokro in vroče pa je od maja do decembra. Je najredkeje poseljena afriška država, hkrati pa je ena izmed najbolj urbaniziranih afriških držav. Večina prebivalstva živi v t. i. bakrenem pasu in v glavnem mestu, kjer prebiva dva milijona ljudi. (Bakreni pas je območje, kjer se izkoplje ogromno količine bakra in se razteza med mesti Ndola, Kitwe, Chingola, Luanshya in Mufulira.)

Turizem se je v tej raznoliki državi razvil predvsem s prepričanjem, da gre za pravo Afriko, saj velja za eno izmed držav, ki je turizem še ni pokvaril. Država slovi po čudoviti naravi, katere flora in favna sta izjemni. Poleg 740 različnih vrst ptic si lahko kar v 19 nacionalnih parkih ogledate ogromno drugih divjih živalskih vrst.

Ena najbolj obiskanih znamenitosti so Viktorijini slapovi, ki jim domačini pravijo »dim, ki grmi«. Ljudje v Zambiji govorijo tudi po pet različnih jezikov, med katerimi je tudi angleščina. Za obiskovalce pa ni zanimiva le narava, ampak tudi pestra etnična sestava prebivalstva, saj si prostor ene države deli kar 76 etničnih skupin, ki kljub etnični pestrosti živijo med seboj v miru. Ljudje govorijo tudi po pet različnih jezikov, med katerimi je tudi angleščina. Andrej Otto, ki je v Zambiji preživel tri leta in pol kot laični misijonar, je mnenja, da je v Zambiji malo možnosti, da se tam razvije vojna, kot je pred nekaj leti zajela Ruando ali pa Kongo. In ker Zambija velja za varno državo, je leta 1994, v času nasilja v Ruandi, v misijone po Zambiji prišlo precej beguncev.

V šolo samo, če imate uniformo
Kristina Leskovec Bukovec je učila v šoli za ženske, kjer je poučevala gospodinjstvo. Gospodinjstvo je vključevalo šivanje in kuhanje. Če si starši ne morejo privoščiti nakupa šolske uniforme oziroma je ne znajo sešiti, otroci ne morejo hoditi v šolo, saj je obvezna.Šivanje je bilo predvsem pomembno, ker je ženskam omogočalo, da so sešile uniforme svojim otrokom. Kot rezultat kolonialne preteklosti imajo angleški sistem šolanja, torej je obvezno, da otroci za v šolo nosijo uniforme. Tisti, katerih starši si uniforme ne morejo privoščiti oziroma je ne znajo sešiti, ne morejo hoditi v šolo, saj je za vstop v šolo obvezna. Pri učenju risanja krojev jih je najbolj presenetilo, ko so ugotovili, da ženske ne poznajo izraza za pravi kot. Kaj kmalu so pomanjkanje tega podatka povezali z značilno arhitekturo hiš, ki so bile okrogle. Gospodinjsko znanje pa zvišuje tudi ceno ženski. Včasih kar v dobesednem pomenu, saj lahko ženske, ki imajo obširnejše znanje, prodajo za višjo ceno in iztržijo zanjo kakšno kravo več.

Rumena polenta je samo za prašiče
Glavna jed je nashima, ki se je z različnimi vrstami zelenjave, stročnic, mesa, rib ali kislega mleka, odvisno od tega, kje se nahajate. Nashima je bela polenta, ki je pripravljena iz dveh vrst koruze, ki se najprej zmelje in nato skuha v gosto pasto. Rumena polenta, ki je pri nas bolj razširjena, pri njih velja za hrano za prašiče.

Tradicionalna zambijska kultura ne obstaja, saj so pred vzpostavitvijo moderne Zambije ljudje živeli v neodvisnih plemenih, vsako pa je imelo svoj način življenja. S kolonializmom je prišlo do porasta urbanizacije. V mestih so se skupaj naselile različne etnične skupine in v dokajšni meri prevzele evropsko kulturo. Tako danes v mestih prevladuje mešanica različnih kultur, ki so se povezale v eno. Njihova način življenja se je vseeno ohranil na nekaterih bolj ruralnih območjih. Tradicionalna glasba je v večjem delu sestavljena iz ritmov bobnov, danes pa imajo na tradicionalno glasbo čedalje večji vpliv različni glasbeni žanri s celega sveta.Tradicionalno je obrt vključevala izdelke iz lončevine, pletene košare, tkanine in rezbarije iz slonovine in lesa. Danes ročno obrt še vedno predstavljajo isti izdelki, vendar želijo izboljšati razvoj obrti s projekti odpiranja obrtniških šol. Klement Palkt, ki je deloval sedem let kot laični misijonar, je poučeval v šoli, ki je skrbela za razvijanje tesarske obrti. Pravi, da imajo Zambijci izjemno razvit talent za ročne spretnosti in da potrebujejo prostor, kjer bi znanje izpopolnjevali.
Poleg obrtništva sta pomemben del kulture tudi petje in ples. Tradicionalna glasba je v večjem delu sestavljena iz ritmov bobnov, danes pa imajo na tradicionalno glasbo čedalje večji vpliv različni glasbeni žanri s celega sveta.

Ne gre na vrat na nos
Za pot v Zambijo se popotniki ne morejo odločiti na vrat na nos. Zavedati se morajo dejstva, da je cepljenje proti malariji obvezno. In ker cepiva niso stoodstotno zanesljiva, morate dva tedna pred odhodom v Afriko jemati zdravila proti malariji. Da pa bi bili na svojih počitnicah povsem sproščeni, priporočajo tudi cepljenje proti koleri, tetanusu in rumeni mrzlici. Poleg obveznega cepljenja ja obvezna tudi viza. Ob tem ne pozabite, da administrativni mlini delujejo precej počasi.Ob pridobivanju vize ne pozabite, da administrativni mlini delujejo počasi. V primeru, da potujete v Zambijo s poslovno vizo, zanjo potrebujete garantno pismo. Tako imate dovoljenje, da v Zambiji preživite 30 dni v obdobju enega leta. Cene vize so odvisne od tega, kolikokrat želite vstopiti v državo.
Ko pa smo že pri praktičnih stvareh, vam v primeru da še vedno uporabljate analogne fotoaparate, priporočajo, da si vzamete s seboj zalogo filma, saj ga je tam precej težko dobiti. In ne pozabite, da je nevljudno fotografirati ljudi, brez da jih prej prosite za dovoljenje!

Nočno življenje
Nočnega življenja, kot ga poznamo pri nas, ne smete pričakovati. Tam ritem življenja narekuje sončna svetloba. Življenje poteka, dokler je svet obsijan s sončno svetlobo, ko pa ta ugasne, z njo ugasne tudi javno življenje na ulicah. Nočno življenje večino časa vključuje predvsem spanje ali pa kakšno delo v notranjosti hiš, saj hoja po temnih ulicah ponoči ni priporočljiva. V mestih pa je kljub temu, da je elektrika draga, nočno življenje bolj pestro. Bolj živahno pa je v času praznikov, ko se zbere precej ljudi ob ognju. Ponoči Zambiji kraljujejo različne živali, tako velike kot majhne. Slišite jih, kako raziskujejo okolico, saj je tišina precej »glasna«.

Višje na lestvici kot Slovenija
Kar dve tretjini prebivalstva Zambije živi pod mejo revščine. Gre torej za eno najrevnejših držav sveta. Revščina se pozna na vsakem koraku. Visoka smrtnost, kratka življenjska doba, različne bolezni, predvsem obolelih za aidsom, visoka rodnost, slaba zdravstvena oskrba ... Današnje stanje je v neki meri še vedno posledica finančne krize, v katero so padli v sedemdesetih letih. Krizo je takrat povzročil padec cen bakra na svetovnem trgu. Leta 2000 je državni dolg znašal kar 6 milijard dolarjev, vendar pa se je gospodarsko stanje začelo izboljševati leta 2002, ko so privatizirali nekatere rudnike bakra in tudi dele ostale industrije. Hkrati se je vlada začela zavedati tudi pomembnosti razvoja drugih gospodarskih panog (kmetijstvo, turizem, rudarstvo, izkoriščanje vodne energije).

Vlada spodbuja tudi mednarodno gospodarsko sodelovanje, saj tujcem podeljuje licence za izkop niklja, titana in urana.Vlada spodbuja mednarodno gospodarsko sodelovanje in tujcem podeljuje licence za izkop niklja, titana in urana. Vlada je po mnenju Klementa Palkta bolj naklonjena mednarodnim korporacijam kot lokalnim obrtnikom, kar tudi potrjuje dejstvo, da so investitorji prva tri leta opravičeni plačevanja davkov. In prav v tem vidi Igor Boltar eno izmed prednosti za slovenska podjetja, ki se doslej niso preveč zanimala za to območje. Igor Bolar je v Zambiji že trideset let in ima precej pestro kariero, saj se je ukvarjal z vsem, od dela v električnem podjetju do poliranja poldragih kamnov, sedaj pa je lastnik podjetja Aeradio, ki se ukvarja z napeljavo visoke napetosti, kjer ni elektrike, montirajo semaforje, cestno razsvetljavo in ima v lasti safari kamp Hippo Lodge.

Poleg Alžirije, Botsvane, Burundija, Kameruna, Konga, Slonokoščene obale, Egipta, Senegala, Somalije, Južne Afrike, Sudana, Tanzanije, Tunizije in Zimbabveja se je na seznamu razvijajočih se držav, ki ga je objavila Svetovna banka, pojavila tudi Zambija.
Glede na indeks ekonomske svobode, ki ga je objavil kanadski inštitut Fraser, ki za osnovne kriterije pri razvrščanju uporablja liberalnost v ekonomiji, konkurenčnost trga ter zaščito oseb in lastnine, se je Zambija uvrstila precej višje kot Slovenija.

Zaradi slabega ekonomskega stanja se je razvila tako imenovana siva ekonomija. Tako so žeparji kar pogosti in tudi druge vrste goljufije so del vsakdana. Denarja na ulici ne menjajte, ker vas bodo najverjetneje opeharili. Tudi obiski predmestnih naselij niso preveč priporočljivi, saj se lahko kaj hitro zgodi, da ostanete brez prtljage. (To pa ne pomeni, da v drugih delih mesta tega ne morete pričakovati!) Zambija sicer velja za varno državo, a v primeru, da se vam zgodi kaj neprijetnega, se obrnite na policiste. Andrej Otto pravi da so ustrežljivi in veliko bolj prijazni kot v Sloveniji.

POSLOVNI BONTON

V pomoč pri poslovanju z Zambijo vam bo najverjetneje dejstvo, da je angleščina eden izmed uradnih jezikov. Tudi sami prebivalci, ki načeloma govorijo različne jezike, komunicirajo med seboj v angleščini.

Počasni ravno toliko kot slovenska gradbena podjetja
Za Afriko pri nas velja prepričanje, da se vse stvari odvijajo izjemno počasi in brez prevelike vneme. Klement Palk pravi, da je hitrost dela predvsem odvisna od stimulacije ljudi. In problem je predvsem, da je pozitivne stimulacije premalo, ko pa se pojavi, je volja do hitre izvedbe dela velika. Problem pa ni samo v pomanjkanju stimulacije, saj je, kot pravi Andrej Otto, vsakomur težko delati na polju pri 34 stopinjah Celzija. Zamujanje je precej pogost pojav in barantanje prav tako ni nič nenavadnega. Njegova izkušnja govori predvsem o marljivih delavcih, ko so vstajali ob štirih zjutraj, obdelali svoje njive do sedmih zjutraj in potem kar do petih popoldne delali v tesarski delavnici, ki jo je vodil. Poslovanje pa se v nekaterih pogledih vseeno razlikuje od slovenskega. Zamujanje je precej pogost pojav in barantanje prav tako ni nič nenavadnega. Tudi to, da se pravila spreminjajo sproti, vas ne sme preveč presenetiti.

Goljufanje z nasmehom na ustnicah
Domačini pravijo, da se belcem ves čas mudi. Drugače pa tako kot vsi ostali radi pripovedujejo o sebi, o svojih družinah in seveda radi slišijo pohvalne stvari o njih samih. So pa mojstri v tem, da vam povedo natanko to, kar bi radi slišali. Izjemno dobro preberejo ljudi in se obnašajo v skladu z vašimi pričakovanji o njih. Tako kot povsod drugje je večina ljudi izjemno prijazna in ustrežljiva, najdejo pa se posamezniki, ki niso vredni zaupanja. V navadi je, da se vsi vedno smejijo. To naj vas to ne zavede, saj vas lahko ogoljufajo tudi z nasmehom na ustnicah.

Ne glede na to, da je sistem šolanja kar dobro razvit, saj imajo tako osnovne, srednje in višje šole, je znanje, ki ga odnesejo, vprašljivo. Kvaliteta poučevanja je precej nizka, tako da je ne glede na to, da je osnovna šola obvezna, nepismenost še kar visoka. Problem pa je tudi v tem, da si šolanja vsi ne morejo privoščiti in ne morejo razviti svojih talentov ter razširiti svojega znanja.

Ne zanašajte se na pošto
Pomembnih in nujnih stvari ter papirjev nikar ne pošiljate po pošti. Poštni sistem ima očitno kakšno napako ali dve, kar je dokazal Andrej Otto, ki je med zadnjim obiskom v Slovenijo poslal kar 70 razglednic in niti ena ni našla pravega cilja. Pravi, da je nekoč celo noč vse do jutra pisal pisma domov, da jih je lahko odnesla s seboj domov zamejska Slovenka, ki se je pri njih na poti proti domovini ustavila na obisku.

Belci ne diktirajo
Igor Boltar pravi, da so trenutno izjemno dobre možnosti za poslovanje, saj je Zambija dežela v razvoju. Država namreč objavlja milijonske razpise za gradnjo infrastrukture, kar je lahko dobra priložnost za gradbince, elektrikarje, arhitekte. Za poslovanje v Zambiji je potrebno imeti ogromno potrpljenja, dobre volje in poguma. Zaposlitvenih priložnosti je po njegovem veliko zlasti v zdravstvu, rudarstvu, lesarstvu in turizmu.

Opozarja da je za poslovanje v Zambiji potrebno imeti ogromno potrpljenja, dobre volje, trdega dela in malček poguma. Pozabiti morate ideje, da bi kot belci diktirali življenje. Ne glede na to, kako pogosta je ta predstava, pravi, da se to ne dogaja pri poslovanju. Je pa odnos domačinov do belcev topel, Andrej Otto ga primerja z odnosom v sosednjem Zimbabveju, ki je veliko hladnejši.

Če razmišljate o poslovanju z Zambijci, naj vas potolaži mnenje Igorja Bolte, da bi slovenska podjetja lahko s svojimi izdelki konkurirala Južnoafriški republiki, ki je največja izvoznica v Zambijo.

Spoštovanje pokažete z viskijem
Poslovna darila so pomemben del poslovanja tudi v Zambiji. Če želite partnerju pokazati, da ga cenite, potem mu ne smete podariti dobre steklenice vina, temveč dobro steklenico viskija. Ko sprejemate poslovno darilo, ga ne pozabite vzeti z obema rokama.Slabi in ceneni viskiji ne pridejo v poštev, izjemno primeren naj bi bil Good Black Label Whiskey. Ne pozabite poslovnemu partnerju izkazati spoštovanja tudi s tem, da pridete primerno oblečeni na sestanke. Kavbojke tudi v Afriki niso primerne za poslovne sestanke. Ko darilo sprejemate, ga ne pozabite vzeti z obema rokama. Pozorni bodite tudi na način, kako se rokujete z ljudmi, saj so navajeni rokovanja z obema rokama, in sicer tako, da si z levico podpirajo laket desnice. Ko vas bo pozdravila ženska se ne čudite, če vas ne bo pogledala v oči, saj je v navadi, da pri pozdravu gledajo stran ali v tla.

ANEKDOTA

Ko je Kristina Leskovec Bukovec, v šoli za ženske začela z učenjem kuhanja evropske hrane, jo je presenetil način kuhanja testenin, ki so ga ubrale zambijske ženske. Testenine so kuhale v vodi, ko pa so bile skuhane, so testenine vrgle proč in vodo, v kateri so se kuhale, uporabile za juho. Vodo za testenine pa so uporabile za juho samo enkrat in sčasoma osvojile različne priprave testenin.