UKRAJINA

ANDRAŽ MAGAJNA

Mejno območje velikih priložnosti

DOBRO JE VEDETI
Pod rusko oblastjo
Ukrajina še ni umrla
Sumljiv tranzicijski model
Kateri je uradni jezik?
Ne gre za dodatek Rusije

POSLOVNI BONTON
Raznolika kultura poslovanja
Potrpežljivost s točnostjo je lepa čednost
Pogodbe in predplačila
Veliko vprašanj in odgovorov z NE
Posli med uradnimi urami
Korupcija je del vsakdana
Vljudnost in slovanske korenine
Hierarhija in skupno poreklo
Drobni nasveti

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI 

Beseda ukrajina je stara že nekaj stoletij, označuje pa mejo oziroma mejno območje. Območje Ukrajine je namreč veljalo za križišče med Baltikom in Črnim morjem ter je tako predstavljalo mejo med Evropo in Centralno Azijo. Sprva je označevalo mejno pokrajino s stepo, ki je predstavljala ločnico med stalno naseljenimi in nomadskimi ljudstvi, tekom stoletij pa je to območje postalo stičišče različnih interesov - od poljskih in litovskih do ruskih, tatarskih in otomanskih. Vse to je pustilo sledi tudi v kulturi in načinu življenja prebivalcev Ukrajine, verjetno pa je imela največji vpliv nanjo Rusija. Skupne korenine Ukrajine in Rusije segajo daleč nazaj v 9. stoletje, v čas Kijevske Rusije.

Pod rusko oblastjo
Za Ukrajince je bila, kot za veliko večino drugih evropskih držav, posebej krvava in tragična prva polovica dvajsetega stoletja, ki so jo zaznamovale najprej svetovna, nato pa še državljanska vojna, številne čistke in lakota. Kljub kratkemu obdobju neodvisnosti dvajseta leta dvajsetega stoletja za Ukrajince niso bila nič kaj preveč obetavna, saj so hitro prišli pod rusko (Stalinovo) oblast, ki je prinesla številne (politične) usmrtitve in deportacije, lakoto in rušenje cerkva. V času Sovjetske zveze je Ukrajina veljala za eno izmed najbolj razvitih, a tudi zatiranih in izkoriščanih dežel. V času Sovjetske zveze je Ukrajina veljala za eno izmed najbolj razvitih, a tudi zatiranih in izkoriščanih dežel; ni se mogla namreč izogniti močnemu sovjetskemu vplivu, ki je globoko segal tudi v gospodarstvo.

Ukrajina še ni umrla
Težka industrija je (zlasti na vzhodu) močno onesnažila okolje. Ena izmed večjih katastrof v Ukrajini je bila gotovo nesreča jedrske elektrarne v Černobilu, zanimiv pa je tudi podatek, da je Ukrajina z osamosvojitvijo od nekdanje Sovjetske zveze podedovala tudi 1300 jedrskih konic. Ukrajinci so v dolgotrajnem obdobju ruske nadvlade izvedli številne upore, ki pa so bili krvavo zadušeni. Ena izmed večjih katastrof v Ukrajini je bila gotovo nesreča jedrske elektrarne v Černobilu. A njihova želja po suverenosti je ostala, kar simbolizira tudi aktualna državna himna Ukrajina še ni umrla. Ukrajina se je osamosvojila leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze, od takrat naprej je predsedniška republika z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, kjer predsednik postavlja vlado in nadzoruje vse pomembnejše vzvode oblasti, vključno z varnostno službo. Nova politična ureditev žal ni pomenila umiritve političnih razmer. Leta 2004 je prišlo do znamenite večtedenske oranžne revolucije, ki je sicer prinesla želeno, vendar pa največji problemi, kot so revščina, velike socialne razlike in korupcija, ostajajo. Spremenila se je le politična elita. In tako leta 2007 Ukrajini grozi nova revolucija.

Sumljiv tranzicijski model
Neodvisnost je prinesla številne novosti tudi na področju gospodarstva in (tržne) ekonomije. Prestrukturiranje gospodarstva sicer poteka počasi in tako težka industrija ohranja pomembno vlogo. Vseeno ne gre pozabiti na kmetijstvo, gradbeništvo, farmacijo in prehrambeno industrijo. Ukrajina je veljala za žitnico Sovjetske zveze, vendar je delež kmetijstva (v BDP) v devetdesetih letih dvajsetega stoletja močno upadel. Ukrajina je veljala za žitnico Sovjetske zveze, vendar je delež kmetijstva v devetdesetih letih dvajsetega stoletja močno upadel.Z osamosvojitvijo naj bi po nekaterih študijah ideologijo Sovjetske zveze zamenjala ideologija tržnega gospodarstva, od katere so si Ukrajinci veliko obetali. Kot poudarja Zhurzhenkova, profesorica na eni od ukrajinskih univerz, se je pod pretvezo uvajanja tržnega gospodarstva v Ukrajini izoblikoval tako imenovan »tranzicijski model«, vendar pa se je izkazalo, da gre za celo vrsto protislovij in prisilnih privolitev, ki služijo le interesom elite. Pomembno vlogo naj bi od osamosvojitve dalje igrala tudi mafija, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah zapolnila vrzel na področju avtoritete, prav tako pa naj bi ponujala odgovore na negotove razmere. Z neodvisnostjo so se pojavila tudi številna tuja vlaganja ter podjetja s skupnim vlaganjem (joint ventures) in danes naj bi bile tuje naložbe v Ukrajini med najštevilčnejšimi na svetu. Kot opozarja Esad Ajeti, strokovnjak za trgovanje Slovenije s centralno Azijo, pomeni Ukrajina petdesetmilijonski trg, in če upoštevamo le majhen sloj zelo premožnih, ki šteje okoli dva odstotka Ukrajincev, ta zajema kar celotno populacijo Slovenije.

Kateri je uradni jezik?
Današnja Ukrajina obsega dobrih šeststo tisoč kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost tridesetih Slovenij, in je tako največja država v Evropi. Meji na kar sedem držav. Upravno je razdeljena na štiriindvajset pokrajin (oblasti), dve mestni občini z regionalnim statusom ter (eno) avtonomno republiko Krim. Kulturna raznolikost približno petdesetih milijonov Ukrajincev se kaže v velikem številu etničnih skupin in pa tudi v nekakšni  delitvi države na vzhodni in zahodni del. Na zahodnem delu prevladuje prebivalstvo ukrajinske narodnosti, na vzhodnem delu pa rusko prebivalstvo, ki tvori močno manjšino (22,4 odstotka ukrajinskega prebivalstva). V Ukrajini je zanimivo vprašanje uradnega jezika; sicer je uradni jezik ukrajinščina, vendar pa se ta ne govori v vseh predelih države, značilno zanj pa je tudi veliko število narečij. Po izkušnjah poslovnežev tudi Ukrajinci sami ne obvladajo svojega jezika in se med seboj pogosto pogovarjajo v ruščini. Za potrebe poslovanja se praviloma uporablja ruski jezik.Za potrebe poslovanja se tako praviloma uporablja izključno ruski jezik. Na znanje angleškega jezika se ne gre najbolj zanašati; povečini ga obvladajo le mlajši poslovneži in deloma tudi državni uradniki, pri starejših generacijah pa lahko nanj pozabimo.

Ne gre za dodatek Rusije
Kljub težkim razmeram so Ukrajinci »gojili« in »ohranili« svojo kulturo. Treba je opozoriti, da je njihova kulturna podoba rezultat tisočletnih vplivov vzhoda in zahoda. Raznolikost se kaže tudi v verski razdelitvi, saj v Ukrajini najdemo pripadnike ukrajinske, grške in ruske pravoslavne cerkve, prav tako pa tudi katolike in Jude. Ukrajinci veljajo -  skoraj zagotovo ne vsi - za nepopustljive in delavne ljudi, obenem pa so znani po vljudnosti in gostoljubnosti do tujcev. Skozi stoletja je bila odločilna njihova medsebojna povezanost, kar se danes kaže v njihovi radodarnosti in prijaznosti. Ljudje so (po vsem hudem) dognali, da se lahko zanašajo le nase in na svojo iznajdljivost.

Vse od osemnajstega stoletja, ko je Katarina Velika želela vključiti Ukrajino v svoj imperij in v skladu s to idejo skovala termin Mala Rusija, se je ukrajinsko kulturo, če ta kot taka sploh obstaja, podcenjevalo. Številna desetletja je zahodni svet Ukrajino dojemal preprosto kot del Rusije. Tudi sama Rusija jo je pogosto imela zgolj  za svoj dodatek in s tem zaničevala njene posebnosti in unikatnost. Le malokdo tako ve, da so številne kulinarične dobrote, znamenite kozaške pesmi in plesne tradicije posebnost Ukrajine in ne Rusije. Ukrajinski ljudski plesi so pogosto spremljani z glasbo, njihove teme pa so povezane s sezonskimi rituali in opisujejo kompleksno vaško življenje, na primer molitvene rituale,  praznovanje prihoda pomladi in uprizarjanje dvorjenja. Ukrajinski ljudski plesi so pogosto spremljani z glasbo, njihove teme pa so povezane s sezonskimi rituali in opisujejo kompleksno vaško življenje, na primer molitvene rituale,  praznovanje prihoda pomladi in uprizarjanje dvorjenja.Gotovo najbolj znani so kozaški plesi. Kozaki so bili v šestnajstem in sedemnajstem stoletju izjemno pomembni za vzpostavljanje in ohranjanje »ukrajinske kulture«, njihovi plesi pa so danes izjemno popularni in jih izvajajo tudi izven ukrajinskih meja. S plesom je tesno povezana glasba, ki ima prav tako dolgo tradicijo. Globoko v njeni duši sta zasidrana dva instrumenta, in sicer kobza ter njena sodobnejša različica bandura, ki velja za enega izmed nacionalnih simbolov. Med kulturnimi posebnostmi Ukrajine gotovo ne gre pozabiti pestre kulinarične ponudbe, ki je pomemben del ukrajinske kulturne podobe. Omeniti in seveda tudi poskusiti velja jed varenyky, včasih znane pod imenom halusky, ki velja za daleč najbolj priljubljeno ukrajinsko jed, gre pa za vrsto cmokov, ki jih ponudijo s sirom ali mesom. Vsem dobro znan je tudi boršč, katerega glavne sestavine so pesa in razna druga zelenjava ter (goveje ali svinjsko) meso. Okusne so tudi razne vrste kruha in sladice. Znamenitost ukrajinske kulinarike so tudi nam znana ter s starodavnimi motivi okrašena in pobarvana jajca, imenovana pisanke (pysanky). Sicer ukrajinska kuhinja temelji na naravnih okusih in preprostih sestavinah, med katerimi prevladujejo žita, krompir in zelje, prav tako pa je razširjena uporaba govedine, svinjine, perutnine in rib. Sladice so ponavadi bogato nadevane z medom in sadjem, večinoma s češnjami in slivami, ki so pogosto zapečene v sladki kruh. Raznoliko in okusno! 

POSLOVNI BONTON 

Raznolika kultura poslovanja
Ukrajina velja za izjemno hitro napredujočo državo. To se kaže tudi v sami kulturi poslovanja, saj se zelo hitro prilagajajo zahodnim načinom poslovanja. Kljub temu pa ostajajo nekatere stvari, ki jih je potrebno za uspešno poslovanje z Ukrajino vsekakor upoštevati. Včasih se je poslovanje na Vzhodu močno razlikovalo od tistega na Zahodu, sploh kar se tiče prepletenosti popivanja in poslovanja. Kot kaže, se danes te razlike manjšajo, vendar pa v določenih primerih še vedno ostajajo določene specifike. Leonora Fuxman z jamajške Univerze St. John: pri kulturi poslovanja v Ukrajini gre za »kombinacijo komunistične mentalitete«, »mafijskega kapitalizma« in »ukrajinskega nacionalizma«.Leonora Fuxman, strokovnjakinja za management z jamajške Univerze St. John, ugotavlja, da gre pri kulturi poslovanja v Ukrajini za »kombinacijo komunistične mentalitete«, »mafijskega kapitalizma« in »ukrajinskega nacionalizma«. Tako nikakor ne moremo govoriti o enem (stereotipnem) ukrajinskem poslovnežu oziroma o eni kulturi poslovanja.

Potrpežljivost s točnostjo je lepa čednost
Izkušnje nekaterih poslovnežev kažejo, da danes tam ne prevladujejo več dolgi sestanki, na katerih bi poleg posla obdelali še celo paleto drugih vprašanj in tem. Na vodilne položaje v podjetjih prihajajo mladi, ki jim je čas velika vrednota in jim ga, kot je v poslovnem svetu navada, vedno primanjkuje. Vendar pa to ne velja za čisto vse poslovneže v Ukrajini. Nekateri porabijo pri sklepanju posla precej več časa, kot je sicer v navadi v kateri izmed evropskih držav, na primer v Nemčiji. Zato bodite pri sklepanju posla potrpežljivi, saj si boste tako pridobili zaupanje pri poslovnemu partnerju. Pogovor se tako lahko začne z debato o potovanju, družini, dopustu. Hitro sklepanje posla utegne biti v takih primerih označeno za nesramno ali razumljeno kot znak šibkosti. Tudi glede točnosti ne gre posploševati. Če je za Ukrajince včasih v splošnem veljalo, da se jim je zamuda na sestanek zdela nekaj normalnega, so danes veliko bolj točni. Vendar pa je točnost odvisna od vsakega posameznika in v veliki meri ni pogojena z nacionalno pripadnostjo.

Pogodbe in predplačila
Ukrajinci veljajo za izjemno prijazne in gostoljubne poslovne partnerje. Nekateri poslovneži na podlagi svojih izkušenj ugotavljajo, da  so ukrajinski poslovneži v primerjavi z evropskimi veliko manj preračunljivi in hinavski ter bolj iskreni in človeški. Vendar spet ne gre posploševati. Drugi opozarjajo, da nas njihova gostoljubnost pri sklepanju poslov ne sme zavesti. Pogosto se namreč dogaja, da ne izrazijo mnenja o ponudbi, temveč se enostavno odločijo za drugo ponudbo, ne da bi nas o tem obvestili. Izkušnje nekaterih kažejo, da beseda v Ukrajini velja manj kot na Zahodu, zato so izjemnega pomena pogodbe, ki predstavljajo neke vrste garancijo, čeprav jih ukrajinski poslovneži neradi podpisujejo. Izjemna previdnost je potrebna tudi pri plačilih, zato se je na začetku, dokler poslovnega partnerja ne poznamo najbolje, bolje dogovoriti za predplačila.

Veliko vprašanj in odgovorov z NE
Dolgotrajna vladavina Sovjetske zveze in goljufije tujih posrednikov so pustili sledove tudi v mentaliteti Ukrajincev. Dolgotrajna vladavina Sovjetske zveze in goljufije tujih posrednikov so pustili sledove tudi v mentaliteti Ukrajincev.To se kaže predvsem v njihovi nezaupljivosti do poslovnih partnerjev, zlasti tujih. Tako lahko pričakujemo, da bodo zastavljali veliko vprašanj. Sicer po izkušnjah nekaterih poslovnežev v vedno večji meri velja, da pogajanja niso (več) dolgotrajna, v splošnem pa je njihova dolžina odvisna predvsem od kompleksnosti posla. Nasploh naj bi bilo za ukrajinske poslovneže značilno, da se najprej posvetijo splošnim vprašanjem in šele nato povprašujejo po podrobnostih. Zanimivi so izsledki socioloških raziskav Univerze v Kijevu, ki so pokazali, da ukrajinski poslovneži pri sklepanju dogovora kar devetkrat pogosteje uporabljajo besedo ne kot poslovneži z zahodnega sveta. Vendar to nikakor ne pomeni konec pogajanj - potrebna sta le  nadaljnji pogovor in potrpežljivost.

Posli med uradnimi urami  
Posle se v Ukrajini sklepa v času uradnih ur, to je od devetih do šestih, pri čemer je ena ura predvidena za kosilo. Vendar pa novodobnim menedžerjem uradne ure ne predstavljajo nikakršne omejitve, zato posle sklepajo tudi ob večerih in sobotah. Večerje ter podobne razvedrilne popestritve po izkušnjah nekaterih poslovnežev niso več ključnega pomena za sklepanje posla, vseeno pa imajo lahko veliko težo. Vse pomembne stvari se dorečejo v pisarni na sestanku, za večerjo se je potrebno predhodno dogovoriti. Na večerjo se ponavadi povabi partnerja, s katerim se veliko in dobro sodeluje. Zanimivo je, da ukrajinski poslovneži, ki so kupci (stranke), ne izrečejo vabila na večerjo, temveč to pričakujejo od svojega poslovnega partnerja, ponudnika posla.

Korupcija je del vsakdana
Za Ukrajino in njeno poslovanje je vsekakor značilna zapletena birokracija, ki je po izkušnjah predstavnikov slovenskega farmacevtskega podjetja Vitamed pogosto bolj zapletena kot zahodno- in srednjeevropska. Situacijo dodatno zapletejo še nestabilne politične okoliščine, ki povzročajo hitro menjavanje ministrov in s tem tudi zakonov. Za Ukrajino in njeno poslovanje je značilna zapletena birokracija.Za poslovanje v Ukrajini je nujno potrebno dobro poznavanje zakonodaje, saj po izkušnjah poslovnežev ukrajinski poslovni partnerji sami na zakone in birokratske zanke ne opozarjajo. Zapletenost birokratskega aparata pogosto rešujejo osebna (po)znanstva v državnem aparatu. V Ukrajini je močna tradicija družinskih podjetij in s tem tudi osebnih poznanstev, kar je stoletja pomenilo mehanizem preživetja (zlasti v kmetijstvu). Poznanstva ostajajo pomembna tudi danes, vendar pa se samo nanje vsekakor ne gre zanašati, čeprav lahko pogosto igrajo pomembno vlogo pri doseganju cilja. Z zapleteno in nepredvidljivo birokracijo je poleg osebnih poznanstev tesno povezana korupcija, ki je v Ukrajini močno prisotna in na katero se je treba navaditi ter jo sprejeti kot nekaj vsakdanjega. Vsako napaka pri poslovanju je priložnost za plačilo - podkupnino, kar velja za vse postopke, od carine naprej. Na prisotnost korupcije zgovorno kaže podatek, da je indijska farmacevtska firma v enem tednu registrirala petdeset preparatov, medtem ko je za registracijo enega preparata po uradni poti potrebno čakati tudi pol leta ali celo eno leto. Vendar pa je pri podkupovanju potrebna izjemna previdnost, saj je to (uradno) nezakonito, poleg tega pa ne pomeni nobene garancije za uspešno sklenjen posel.

Vljudnost in slovanske korenine
Pri poslovanju z ukrajinskimi poslovneži moramo biti izjemno previdni pri njihovem naslavljanju, izjemen pomen namreč pripisujejo nazivom. Zahodni poslovneži ukrajinske poslovneže naslavljajo drugače, kot se ti naslavljajo med sabo. Vzrok za to je drugačna tradicija v imenih. Za razliko od zahodne Evrope je v Ukrajini (in Rusiji) prisotna tradicija otčestva, torej imena po očetu. Evropski poslovneži ukrajinske poslovne partnerje naslavljajo z gospod oziroma gospa in s priimkom. Tudi če se s poslovnim partnerjem dolgo poznamo ter ga kličemo po imenu, ga je priporočljivo še vedno vikati, saj bi tikanje utegnili sprejeti kot znak nespoštovanja. Sicer je v ukrajinskih podjetjih, zlasti državnih, še vedno močno prisotna hierarhija: brez dovoljenja nadrejenega si uslužbenci pogosto ne upajo odločati o ničemer. V ukrajinskih podjetjih, zlasti državnih, je še vedno močno prisotna hierarhija: brez dovoljenja nadrejenega si uslužbenci pogosto ne upajo odločati o ničemer.Odnos med uslužbenci je sicer dokaj prijateljski, topel in čustven, po nekaterih podatkih celo bolj kot v evropskih protestantskih državah. Nagnjeni so k sklepanju emocionalnih vezi in na delovnem mestu najdejo veliko moralne podpore ter tovarištva. Vendar pa nekateri poslovneži opozarjajo, da tovarištvo velja le, dokler je vse v redu, potem pa mora pogosto vsak poskrbeti sam zase. Pripadnost uslužbencev podjetju je različna, nasploh pa je značilno, da so bolj predani domačim podjetjem kot pa podjetjem v tuji lasti.

Hierarhija in skupno poreklo
Ženske imajo glede na svojo vlogo v tradicionalni ukrajinski družbi - če si dovolimo uporabo te besedne zveze - v poslovnem svetu zelo zanimiv položaj, saj so nekdaj veljale za tiste, ki so (tudi ekonomsko) skrbele za družino, obenem imajo status moralnih voditeljic naroda, na drugi strani pa jih tako imenovani »tranzicijski model« izključuje iz poslovanja. V splošnem so ženske vključene v posel in posamezne ženske srečamo celo na vodilnih položajih v določenih podjetjih, vendar pa to vsekakor ni pravilo. Sicer ne delajo razlik v poslovanju z ženskami, bolj pomembno vlogo pri odnosu igra položaj oziroma naziv. Po izkušnjah nekaterih poslovnežev je v ukrajinskem poslovanju prisotna tudi hierarhija po starosti. V skladu s to hierarhijo naj bi v določenih podjetjih višje položaje zasedali starejši (po večini moški). Tudi na starejšega poslovnega partnerja naj bi gledali z večjim spoštovanjem kot na mladega japija. Gotovo pa je v podjetju, ki posluje na ukrajinskem trgu, pametno imeti zaposlenega starejšega uslužbenca, ki dobro pozna birokracijo in ima izoblikovano mrežo poznanstev v državnem aparatu.

Nekateri slovenski poslovneži, ki so sodelovali z Ukrajinci, opozarjajo na precejšen pomen slovanskega porekla. V očeh nekaterih Ukrajincev Nemci tako še vedno utegnejo asociirati na fašiste, medtem ko naj bi s Slovani čutili nekakšno tradicionalno, mogoče celo »plemensko« povezanost. Tako lahko naše »poreklo« igra pomembno vlogo in je nanj priporočljivo biti še posebej ponosen in pozoren.

Drobni nasveti
Za konec velja opozoriti še na nekaj podrobnosti, ki lahko pripomorejo k boljšemu odnosu med poslovnimi partnerji in s tem tudi k boljšemu poslovnemu izkupičku. V skladu z njihovim vraževerjem se v Ukrajini ne rokujejo na pragu, prav tako ne  prek mize, sicer pa je rokovanje pri poslovanju zelo pogosto. Vizitke si partnerji izmenjajo ob prvem srečanju, ob kasnejših srečanjih pa praviloma ne več. Nenapisano pravilo je, da so vizitke na eni strani v ruskem, na drugi strani pa v angleškem jeziku. Nenapisano pravilo je, da so vizitke na eni strani v ruskem, na drugi strani pa v angleškem jeziku.Med nenapisano pravilo spada, tako kot v Evropi, tudi primerna poslovna obleka. Opozoriti velja še na poslovna darila. Kot opozarja profesor Janez Bogataj, je darilo lahko hitro razumljeno kot podkupnina in zato »ne sme biti razumljeno kot vrednost, ampak kot komunikacija«. Glede na to, da dajo ukrajinski poslovnežu veliko na slovansko poreklo, je darila verjetno najbolje izbirati iz slovenske spominkarske piramide.

ANEKDOTA

Slovenski poslovnež je ob poslovnem obisku Ukrajine doživel zelo prijetno izkušnjo, povezano s prehrano. Na križarjenju po Dnjepru so na ladji ponujali tipične ukrajinske jedi. Na začetku je občutil rahlo nelagodje in strah, saj namreč ni bil prepričan glede okusa in kakovosti hrane ter svoje navajenosti na njihove prehranjevalne navade. Malce negotovo se je vseeno odločil, da bo izkusil njihovo pestro kulinarično ponudbo. In bil je navdušen. Kar presenečen je bil nad tem, kako so njihove tradicionalne domače jedi okusne in primerne tudi za naše prehranjevalne navade ter okuse. Jedi so veliko boljšega in naravnega okusa kot pa zajtrki, kosila in večerje v evropskih hotelih in človek se po njih počuti veliko bolje ter ima nenazadnje tudi manj težav s prebavo in vetrovi.