Dežela, kjer ni nič narobe

DOBRO JE VEDETI
Kaj imajo skupnega Heidi in Lindt čokolada?
Švica - težko osvojljiva trdnjava
Mogočno gospodarstvo

POSLOVNI BONTON
Točen kot švicarska ura
Vino ne gre dobro s solato
Neizprosni pogajalci
Svet štirih jezikov
Če si bogat, tega ne kažeš
Dežela, kjer se še krave znajo vesti
Hladni ljudje
Zdravje je pomembno

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI
Švicarji začnejo pisati svojo zgodovino z letom 1291, ko so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. Z Vestfalsko pogodbo so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti, po referendumu leta 2002 pa so se Švicarji po dolgem času le strinjali z vstopom v zvezo OZN. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti. Zvezno ustavo so sprejeli leta 1848 in zvezni upravi podelili skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek. Znana je po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi, ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so v Švici izvedli referendum za vstop v OZN in to je bil prvi referendum, kjer so se po dolgem času Švicarji le strinjali z vstopom v neko zvezo.

Kaj imajo skupnega Heidi in Lindt čokolada?
Ko pomislimo na Švico, se nam pred očmi odpre lepa alpska pokrajina z jezeri in ledeniškimi dolinami. Nato pomislimo na čokolado, sire, ure in polne bančne trezorje.
Iz Švice prihaja knjižna junakinja Heidi, filozofa Paracelsius in Rousseau, verski reformator Zwingli, psihoanalitik Carl Gustav Jung, lingvist Ferdinand de Saussure, prvo bondove dekle Ursula Andress, igralka Renée Zellweger in še mnogi drugi.

Švica - težko osvojljiva trdnjava
Švica ima enega od najtežjih testov za pridobitev državljanstva. Poleg skoraj popolnega znanja enega od jezikov moraš zelo dobro obvladati zgodovino in imeti vsaj srednjo stopnjo izobrazbe, pomembno pa je tudi, koliko imaš v žepu. Po 12 letih življenja v Švici lahko zaprosiš za državljanstvo. Zavedajo se, da so takšni strogi pogoji tudi oblika obrambe pred priseljenci, zato le redki dobijo državljanstvo.

Švica je bila vedno zanimiva za druge evropske velesile, saj njena geografska lega predstavlja tranzitno pot čez Alpe do skoraj vseh glavnih evropskih mest. Kljub temu, da je bila ta alpska dežela vedno zanimiva za evropske osvajalce, so jo redko osvojili, saj ima Švica eno najbolj učinkovitih vojsk. Še danes imajo v ustavi zapisano, da mora vsak mlad Švicar pri 19 letih opraviti vojaško obveznost in opraviti 260 dni v vojski. A resničnost je drugačna. V vojsko gre le približno polovica vseh mladih državljanov.Kljub temu, da je mogočna vojska ponos Švicarjev, se je danes mnogi mladi izogibajo. Razlogov navajajo več: od slabega zdravja do tega, da ne želijo imeti nobenega opravka z orožjem in raje služijo civilno vojsko. Poleg tega podjetja zelo nerada zaposlujejo mlade, ki opravljajo vojaški rok, saj morajo do 32. leta vsako leto oditi nazaj v vojsko na usposabljanje za dva tedna. To pomeni dva tedna izostanka pri delu na leto. Kljub temu, da je mogočna vojska ponos Švicarjev, se je danes mnogi izogibajo. Čeprav Švica nima morja, ima dežela dobro razvito mornarico. Znana je tudi Švicarska garda. To so rumeno-rdeče-modro oblečeni vojaki, ki stražijo papeža v Vatikanu.

Mogočno gospodarstvo
Ker Švica nima naravnih bogastev, temelji njen gospodarski razvoj na visokokvalificirani delovni sili, tehnološkem znanju ter razvoju storitev. 50 odstotkov gospodarstva predstavlja terciarni sektor (storitve), 40 odstotkov industrija in 10 odstotkov kmetijstvo. Gospodarstvo je izvozno usmerjeno, najpomembnejše izvozne dobrine so kemikalije, stroji, ure, vozila, itd. Izvoz blaga in storitev v BDP predstavlja okoli 40 odstotkov, v svetovnem merilu pa švicarski izvoz predstavlja 1,5 odstotka svetovnega izvoza. Švica je ena najbogatejših držav v Evropi, saj letno ustvari približno 37 tisoč USD na prebivalca. Njihovo uspešno bančništvo je temeljilo na zagotavljanju tajnosti bančnih vlog. V Švico je prihajal denar tudi iz diktatorskih držav v času vojne in številne vloge, ki naj bi bile sumljivega slovesa, šele zdaj na zahtevo javnosti prihajajo na dan. Tudi danes lahko pod skrivnim geslom hraniš denar, a imajo pravico, če utemeljeno sumijo, da se ukvarjaš z ilegalnimi posli, pogledati tvoj bančni račun. Dve največji znani švicarski banki sta UBS in Credit Suisse.

POSLOVNI BONTON

Točen kot švicarska ura
Najbolje je, da pridete na sestanek pravočasno. Če nekoga pustite čakati, je to znak velike nevljudnosti. Dobro je, da pridete na sestanek kakšno minuto prej, a ne pretiravajte. Če pridete uro prej, to pomeni, da se mora nekdo z vami ukvarjati, to je navadno tajnica, kar pa pomeni, da jo ovirate, saj ima tudi ona delo, ki ga mora dokončati.
Švicarji se radi rokujejo, še pred sestankom si izmenjajo vizitke. To je večkrat zelo dobro, saj se kdaj zgodi, da takoj, ko se vam nekdo predstavi, pozabite njegovo ime. Radi imajo vse pod nadzorom in prav na vse pomislijo. Tako dobiš ob dobrodošlici tudi pravila gibanja v tovarni in čelado, saj pri mnogih sestankih najprej pregledajo proizvodnjo, nato pa sedejo za mizo.

Vino ne gre dobro s solato
Švicarji uživajo v dobri hrani in lepih restavracijah. Prav gotovo boste povabljeni na kosilo v katero od lepo opremljenih restavracij, kjer vam bo znanje bontona pri jedi prišlo še kako prav. Imajo navado, da jedo solato pred glavno jedjo, saj kot pravijo, vino ne gre dobro s solato. Vino vam bodo prinesli po prvi jedi in takrat se tudi nazdravi ali naredi manjši govor. Vino vam bodo prinesli po prvi jedi in takrat se tudi nazdravi ali naredi manjši govor.Redko se zgodi, da vam bodo ponudili prave tradicionalne švicarske jedi, saj so te težko prebavljive. Kosilo traja največ dve uri, uživajo v slow foodu. V času večerje so radi doma, zato povabil na večerjo ne pričakujte.
Vino je tudi najpogostejše darilo, ki ga lahko dobite - poleg čokolade in drugih specialitet. Darila so vedno zelo kvalitetna, pa naj gre le za izdelke z logotipom podjetja ali švicarske medenjake. Zato ne boste zgrešili, če boste tudi vi podarili kakšno kvalitetno slovensko vino švicarskemu kolegu. To bodo zelo cenili, saj radi popijejo kakšen kozarec vina, a redko boste videli Švicarja, ki bi pijančeval.

Neizprosni pogajalci
Še preden podpišejo pogodbo, vas dobro ocenijo in izprašajo. Izredno obvladajo svoj posel in to zahtevajo tudi od vas. Preverijo tudi delovne prostore in laboratorije, če vse deluje tako kot bi moralo. Pregledajo celo vašo davčno številko in druge podatke, saj želijo, da so stvari natančne in urejene. Ko so končno prepričani, da je vse tako, kot mora biti, so z vami pripravljeni podpisat pogodbo. Ta je dosledno napisana, vsebuje tudi zelo natančne termine, kdaj vam bodo naročilo dostavili (dan in ura njihove dostave), in redko se zgodi, da bi se ne držali rokov. Ko je pogodba enkrat napisana, je dokončna. Pri Švicarjih je bolje, da stojite za tem, kar ste se domenili, ker zelo neradi odstopajo od tega, kar je že dogovorjeno. So neizprosni pogajalci, prepričani v svoj prav. Če jim hočete dokazati nasprotno, morate imeti res dobre argumente ali celo dokaze, da so se motili. Neradi priznajo svojo zmoto, a vas, če vam jih res uspe prepričati, še bolj spoštujejo. Nič ni prepuščeno naključju, vse je označeno. Najraje se zanašajo  sami nase.
Švicarji radi vse zapišejo, tako da imate malo možnosti, da bi se lahko kje kaj zlagali. Na sestankih napišejo vse izhodne točke, vse želje, vse terminske plane, vse o blagu,oziroma vse o vsem, kar je bilo rečeno. Prav tako vsak papir, ki vam ga pošljejo, še sami oštevilčijo z zaporedno številko, uro in datumom. Nič ni prepuščeno naključju, vse je označeno. Najraje se zanašajo nase, tako s sabo vedno prinesejo svoje orodje in še mnogo drugih stvari za vsak slučaj.

Svet štirih jezikov
Večina poslovnežev v podjetjih govori angleško, poleg tega pa uporabljajo tudi katerega od štirih uradnih jezikov Švice (le retoromanščina je izjema, saj jo danes redki govorijo). Tako vsak govori v svojem jeziku in ni nujno, da bo odgovoril nazaj v jeziku, v katerem je bil vprašan. Na sestanku navadno na začetku vprašajo, v katerem jeziku se bo govorilo, še posebej, če imajo poslovnega partnerja iz tujine. Tudi pri pisanju pogodbe so zelo uvidevni in vedno vprašajo poslovne partnerje, v katerem jeziku želijo pogodbo. Včasih se začnejo med sabo pogovarjati v švicarski nemščini (zanjo je značilno, da ima bolj starinske nemške izraze) in jih morate opozoriti, naj uporabljajo sodobno knjižno nemščino.
Drugačna je situacija pri lokalnem prebivalstvu. Če ste v francoskem delu Švice, raje uporabljajte francoščino, saj angleščino razume le kakšna tretjina prebivalstva, ostale jezike Švice pa še manjši odstotek ljudi.

Če si bogat, tega ne kažeš
Vemo, da je Švica znana po mnogih uveljavljenih tržnih znamkah in precejšnjem bogastvu. A kljub temu ne boste s tem naredili kaj dosti vtisa na njih. Tako se pogosto norčujejo iz bogatašev, ki so obogateli čez noč, na primer iz nekaterih Rusov. Prav tako jih ne impresionira vaša nova oprava znamke D&G. Kako se oblečete, izraža, kakšno spoštovanje imate do drugega. Pomembno je, da je obleka namenjena nalogi, ki jo opravljate. Pomembno je, da je vaša obleka namenjena nalogi, ki jo opravljate. Obleka je za njih bolj nekakšna uniforma, ne pa način izražanja.Tako bo tudi delavec do konca ponosil stare obleke, dokler ne bodo te primerne samo še za krpe. Sogovornik, ki dela v kemijski industriji, je povedal, da veliko poslov sklenejo tudi v laboratoriju. To pomeni, da so vsi oblečeni v preproste obleke, delovne halje in čevlje. Taki gredo pogosto tudi na kosilo, le halje slečejo. Jasno je, da je za delo s strankami, potrebna lepša obleka, ponavadi suknjič, vendar je obleka za njih bolj nekakšna uniforma, ne pa način izražanja, koliko premoženja imajo. Še zmeraj je bolj pomembno tvoje delo kot pa, kako si oblečen.
Prav tako ne boste prav nič zrasli v njihovih očeh, če se boste postavljali s svojimi nazivi in titulami. Pravzaprav jih sami ne uporabljajo, ko se predstavijo, in velja, da je tisti, ki se v javnosti postavlja s svojimi nazivi, arogantnež in prevzetnež. Včasih prav zaradi tega odklonijo pogovor z njim.

Dežela, kjer se še krave znajo vesti
Švicarji poznajo pravila lepega vedenja. So prijazni, radi vam ponudijo pijačo ali stol, vedno vas poslušajo, kaj želite povedati, nikoli niso glasni. Tudi na sestanku so zelo vljudni do svojih sodelavcev. Ko se pogovarjajo npr. o tehnologiji, sta tehnik in direktor na isti ravni. Če se direktor zmoti, mu lahko podrejeni z lepo gesto to pove in nikoli ni nobene zamere. Radi se pohvalijo, da pri njih velja jasna hierarhija, kar pomeni, da je vse dorečeno in se ve kdo ima kakšno nalogo. Šefa se spoštuje, prav tako delo, ki ga opravljajo drugi. Znanje in delo sta na prvem mestu. Zato na sestanku nima glavne besede samo direktor, ampak pri odločanju enakovredno sodelujejo tudi ljudje, ki se spoznajo na določeno področje. Znanje in delo sta na prvem mestu. Zato na sestanku nima glavne besede samo direktor, ampak pri odločanju enakovredno sodelujejo tudi ljudje, ki se spoznajo na določeno področje.
Če nečesa ne veš, ti z veseljem razložijo, a ne dvakrat. Zelo se potrudijo z razlago. Tudi ko odhajaš, te vedno pospremijo, celo mahajo za tabo. Moj sogovornik, lastnik podjetja, ki se ukvarja z lesnimi žagami, je trdil, da imaš včasih celo občutek, da se tam še krave lepo obnašajo.

Hladni ljudje
Včasih imaš občutek, da delaš z zelo hladnimi ljudmi, saj se Švicarji redko šalijo in so pri delu zelo resni. Potrebujejo precej časa, da nekomu zaupajo in se odprejo. Radi ločujejo med delom in zasebnim življenjem. Ko enkrat prebijete led in vam končno zaupajo, ste njihovi. V sebi nosijo tudi nekaj džentlmenstva, saj je ženska (kljub novim in drugačnim pravilom bontona v svetu) še zmeraj prva predstavljena moškemu, ne glede na položaj.
To, da se znajo vesti, se vidi na vseh področjih, tudi v prometu. Sistem vključevanja vozil v nov pas ceste deluje perfektno po načelu zadrge. Vsi se namreč strogo držijo predpisov in jih redko prekršijo. To lahko tudi pripišemo visokim kaznim, ki pa jih večinoma plačujejo le tujci. Te prepoznaš po tem, da se vrivajo in so neučakani. Švicarji bodo vedno vljudno počakali, da pridejo na vrsto.

Zdravje je pomembno
Prav tako skrbijo za svoje zdravje. Res je, da radi dolgo delajo, a si vedno vzamejo čas za zajtrk, kosilo in malico. Švicarski delavec, ki bo prišel v tujino, se bo najprej pozanimal, kje bo jedel, kaj bo jedel, kje bo spal, kakšne so razmere itd. Šele nato se bo lotil dela. A ko bo začel delati, se bo temu res posvetil in delal tudi po več ur. Prav tako sestanki trajajo, dokler se vsega ne zmenijo. Po zakonu si mora vsak Švicar priskrbeti zdravstveno zavarovanje, če si ga ne more privoščit, mu zavarovanje subvencionira država. Ker nimajo javnega zdravstva, si morajo zdravljenje plačati sami. Že en sam obisk pri zdravniku vas lahko stane 20 ali 30 evrov. Švicarji shranijo vse izvide, recepte in podobno, saj jim drugače zavarovalnica ne povrne stroškov. Visokim cenam je primerna tudi visoka kakovost in učinkovitost zdravstva. Zdravnika izberejo sami in čakalnih vrst skoraj ni, saj takoj dobijo prosti termin. Američani se navdušujejo nad švicarskim zdravstvenim sistemom, saj je njihov precej drag in neučinkovit.

ANEKDOTA
Enega izmed slovenskih poslovnežev, ki so uspeli v Švici, so nekoč poklicali na policijo. Problem je povzročila njegova žena in njeno nepravilno parkiranje. Parkirala je tam, kjer ni ovirala prometa, a hkrati dovolj pravilno, da ji niso mogli odpeljati avta. Napisali so ji le kazenske listke, katere je sproti plačevala. Ker je bilo videti, da temu ne bo konca, so policisti poklicali njenega moža. Dejali so mu, da njegova žena parkira malomarno in kljub temu, da plača vse pravočasno, tak odnos do reda ni zaželen. To bodo upoštevali tudi, ko bo prosila za državljanstvo, kar pa pomeni, da se ji bodo možnosti za pridobitev državljanstva zmanjšale. Ob tem se vidi, kako pomemben je red v Švici.