MEHIKA

MOJCA ZALETEL

Kjer ženska s šarmom lahko veliko doseže

DOBRO JE VEDETI
Na precepu med malimi kmeti in svetovnim gospodarstvom
Staroselska dediščina
Družina in družbeno vedenje
Frida Kahlo in umetnost
Vedno razlog za praznovanje

POSLOVNI BONTON
Poskusi s kastiljščino
Odprt mehiški trg
Vikanje in naslavljanje
Poslovni stiki
Čas ni denar!

NAMESTO ANEKDOTE 

DOBRO JE VEDETI

Mehika je zvezna parlamentarna republika predsedniškega tipa, ki jo sestavlja 31 zveznih držav in samostojno okrožje Ciudad de Mexico. Dobri dve tretjini BDP ustvarijo s storitvami, med katerimi so poleg trgovine najpomembnejše javne, socialne in finančne storitve ter transport in komunikacije. Vse pomembnejši postaja turizem, vedno bolj pa se veča tudi izvoz, saj se je Mehika, zaradi relativno cenene delovne sile, specializirala predvsem za predelovalne - dodelavne posle in ima 90 odstoten delež izvoza v ZDA. Eden od ključnih problemov sodobne Mehike je naraščajoče število emigrantov, ki se - kot legalno ali ilegalizirano prebivalstvo - zaposlujejo predvsem v ZDA.

Na precepu med malimi kmeti in svetovnim gospodarstvom

Kot je znano, so se v Mezoameriki pojavile pomembne kulture, med katerimi velja izpostaviti olmeško (cca. 1500 pr.n.š. - 400 n.š), majevsko (cca. 2000 pr.n.š. - 250 n.š) in azteško (1300 n.š. - 1500 n.š.). Leta 1519 je konkvistador Hernan Cortés s svojo posadko podredil azteški imperij španski kroni, Leta 1519 je konkvistador Hernan Cortés s svojo posadko podredil azteški imperij španski kroni.po kateri je nastopila španska kolonizacija, v kateri so si kolonizatorji postopoma prisvojili večino staroselskega ozemlja na katerem so ustanavljali veleposestva in zaposlovali staroselce kot mezdne delavce. Od polovice 16. stoletja so kot sužnje na to ozemlje naseljevali tudi prebivalce iz različnih delov Afrike.  Vse do 19. stoletja je bila v t.i. Novi Španiji družba bila močno razslojena.

V začetku 19. stoletja se je začel boj za neodvisnost Mehike od španske krone, istočasno pa tudi upor proti privilegijem višjih družbenih slojev. Na dan 16. septembra 1810, ki je danes dan samostojnosti Mehike, je bil izdan dokument z naslovom Krik bolečine - Grito de Dolores, v katerem je so bile zapisane zahteve po enakopravnosti ras in redistribuciji zemlje. Po dolgotrajni vojni je bila leta 1821 Mehiki priznana neodvisnost, ki pa ni spremenila položaja staroselcev in kmetov, ki so bili izključeni iz političnih procesov. Temu je sledila še vojna za ozemlje Teksasa z ZDA, ki za nekatere Mehičane še danes predstavlja bolečo izgubo.

V drugi polovici 19. stoletja je bil za večkratnega predsednika imenoval Benito Juárez, ki je bil prvi in do sedaj edini predsednik staroselskega porekla v Mehiki. Bil je tudi prvi, ki je v času svoje vlade poskušal zmanjšati razlike med družbenimi razred ter moderniziral ekonomijo, družbene inštitucije in vzpostavil posvetno šolstvo. Nasledil ga je diktator Porfirio Díaz, ki si je za cilj zadal gospodarski razvoj Mehike, vendar za ceno velikih družbenih razlik. Kot upor proti diktaturi Porfiria Díaza se je oblikovalo dobro organizirano odporniško anarhistično gibanje Regeneración. To gibanje je imelo velik vpliv na Mehiko, podpirali pa so ga tudi višji družbeni krogi, ki so se prav tako prizadevali za izboljšanje položaja kmetov in delavcev, ter za razdelitev zemlje, tistim, ki je nimajo. Leta 1910 je izbruhnila mehiška revolucija, v kateri se pojavi množica gibanj po celotni državi, ki jih najprej vodijo predvsem Aquiles Serdan, Pancho Villa in Emiliano Zapata, kasneje pa tudi Venustiano Carranza in Álvaro Obregón. Čeprav so revolucionarne sile premagale zvezno vojsko, so se nemiri nadaljevali do 30. let prejšnjega stoletja, ko je bila ustanovljena Mehiška nacionalna stranka, kasneje preimenovana v Institucionalno revolucionalno stranko (PRI), ki je bila na oblasti vse do konca 20. stoletja.

V času druge svetovne vojne sta Mehika in ZDA zgladili nasprotja iz preteklosti in vzpostavili gospodarske sporazume, ki so bili povezani predvsem z uvozom kovin in srebra iz Mehike po svetovnih cenah ter oskrbovanjem z delovno silo na različnih področjih. Mehiško gospodarstvo je doživljalo razcvet, za kar so bila pomembna tudi mednarodna posojila, ki so jih odplačevali s BDP od nafte. V 80. letih prejšnjega stoletja so cene nafte naglo padle in Mehika je doživela gospodarsko krizo, ki se je kazala v nezmožnosti pokrivanja državnih dolgov, padcu vrednosti pesa, brezposelnosti in povečanem izseljevanju. V 80. letih prejšnjega stoletja so cene nafte naglo padle in Mehika je doživela gospodarsko krizo, ki se je kazala v nezmožnosti pokrivanja državnih dolgov, padcu vrednosti pesa, brezposelnosti in povečanem izseljevanju.Mehiški oblasti je kasneje uspelo vzpostaviti relativno stabilnost gospodarstva, vendar so se v tem obdobju zaostrila razhajanja med oblastjo in bolj aktivističnim, levo usmerjenim prebivalstvom, ki je javno nasprotoval oblasti. Na njihove kritike se je oblast med 60. in 80. leti prejšnjega stoletja pogosto odzvala z represivnimi ukrepi in vojsko, zaradi česar so izginili številni organizatorji kmečkih in študentskih gibanj in drugi nasprotniki vladajoče politike.

Konec 80. let prejšnjega stoletja je prišlo do odločnega obrata k neoliberalni gospodarski politiki, ki se je kazal z valom privatizacije in podpisom sporazuma NAFTA (North American Free Trade Agreement), ki je podprl svobodno trgovanje med severnoameriškimi državami. Čeprav je ta sporazum gospodarsko pomemben, je obenem problematičen za staroselsko in kmečko prebivalstvo, ki ne more konkurirati neomejenem uvozu kmetijskih pridelkov iz ZDA. Med drugim je bila posledica sporazuma NAFTA tudi odstranitev člena iz mehiške ustave, ki je jamčil staroselcem odškodnine za zemljo.

Leta 2000 je bil prvič po 71 letih izvoljen predsednik, ki ni prihajal iz stranke PRI (levosredinska Institucionalna revolucionarna stranka). To je bil Vincente Fox Quesada (iz desnosredinske Stranke nacionalne akcije - PAN), ki je bil pred politično kariero direktor mehiške podružnice Coca-Cola. Bil je predvsem človek velikih načrtov, zlasti glede gospodarskega razvoja države in rešitve nesoglasij z zapatisti. Leta 2006 je izvoljen predsednik Felipe Calderón (PAN). Calderón se zavzema predvsem za krepitev energijskega sektorja, ki se je nekoliko okrepil tudi po dvigu cen nafte v ZDA zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Sporna je njegova reforma, ki med drugim dovoljuje zasebne investicije v podjetja, ki bi po mehiški ustavi morala ostati v državni lasti. Calderón si prizadeva tudi za boj proti trgovini z mamili in kriminalnim tolpam, ki sta v zadnjih dveh desetletjih postali pereča problema države.

Navkljub vsemu je dejstvo, da je zaradi večje politične in gospodarske stabilnosti ter usposobljenega kadra Mehika danes ena izmed bolj privlačnih destinacij za tuje naložbenike v Latinski Ameriki.

Staroselska dediščina

Čeprav večina Mehičanov govori kastiljsko, se njihova staroselska identiteta kaže skozi način življenja in razmišljanja ter uporabe staroselskih jezikov v vsakdanjem življenju. Večina današnjih Mehičanov je 'mesticev', kar pomeni, da so njihovi predniki evropsko - staroselskega porekla. Biti 'mestizo' pomeni, da si del različnih kultur in veliko se jih zaveda svoje staroselske dediščine.

Kljub temu se zdi, da so v Mehiki staroselci še vedno politično in družbeno spregledani. To je bil ključni razlog, da je ob podpisu že omenjenega sporazuma NAFTA leta 1994 odporniško gibanje Zapatistas napovedalo upor proti vladi, ki naj bi bila slepa za potrebe ljudstva. V letih, ki so sledila, je zapatistična vojska narodne osvoboditve (EZLN) dobila veliko podpore med prebivalstvom v Mehiki in drugod po svetu. Kljub temu, da se oblast proti njim bori proti njim z vojsko, Zapatisti do danes vztrajajo na ozemlju Chiapasa in širše.

V svojih javnih govorih in objavah zapatisti poudarjajo, da si ne prizadevajo za oblast temveč za poravnavo krivic, ki se godijo staroselskim ljudstvom. Obenem pa trdijo, da se borijo proti neoliberalizmu, zaradi katerega naj bi bila ta ljudstva brez pravice do zemlje ter s tem brez možnosti dostojnega življenja. Zapatistično gibanje deluje kot mreža samoorganizanih skupnosti z avtonomnim šolstvom, zdravstvom, upravo in gospodarstvom.Njihov koncept revolucije naj bi bil odprt in spremenljiv, pri čemer podčrtujejo kolektivnost in nehierarhičnost svojega gibanja, ki naj bi se kazala tudi v njihovem maskiranju z oglavnico. Izjava enega izmed njihovih predstavnikov o tem je poveden: »Maskirali smo se, da bi postali vidni«. Pomembno je, da to gibanje ne želi zgolj nasprotovati obstoječemu sistemu, temveč deluje kot mreža samoorganizanih skupnosti z avtonomnim šolstvom, zdravstvom, upravo in gospodarstvom.

Družina in družbeno vedenje

Mehiška družba je razredno razslojena, kar se kaže tudi  v družbenem vedenju. Razlike med bogatimi in  revnimi so zelo velike. Skoraj 75 odstotkov populacije živi v mestih, ki so bila prvotno staroselske skupnosti, danes pa ta gosto naseljena mesta v veliki meri odslikavajo  način življenja ZDA. Mesta so modernizirana, v oddaljenih vaseh pa življenje še vedno poteka po utečenih tirnicah, tako denimo več generacij živi pod eno streho. Mehiška kultura je sicer znana po močni združevalni vlogi družine. V družinskem življenju je prisotna patriarhalnost, kljub temu pa ima mati pomembno vlogo. V zadnjih desetletjih se ti vzorci patriarhalnosti vendarle spreminjajo še posebej v severnejših predelih države.

Frida Kahlo in umetnost

Mehiška kultura je bogata in barvita ter kaže svojo živahnost kamorkoli pogledate: v umetnosti, arhitekturi, hrani in literaturi. Mehiške staroselske kulture so ustvarile številne arhitekturne čudeže, ki so se dobro ohranili in sodijo med spomenike kulturne dediščine UNESCO. Mehika je prekrita s pisanimi freskami in je dom mnogih galerij. V tej državi se je rodilo več svetovno znanih slikarjev in slikark, med katerimi je zelo poznana Frida Kahlo (1907 - 1954). Njene slike so prepoznavne po intenzivnih in pisanih barvah, na njen stil pa so med drugim vplivale mehiške staroselske kulture, evropski realizem, simbolizem in nadrealizem.

Mehičani imajo tudi številne odlične pisatelje, med katerimi so na primer, Carlos Fuentes, Octavio Paz, Alfonso Reyes, Ignacio Manuel Altamirano in mnogi drugi. Nekaj njihovih del je prevedenih tudi v slovenščino.

Vedno razlog za praznovanje

Kar zadeva praznovanja, imajo Mehičani pester nabor: od državnih in religioznih praznikov, ki so zlahka razlog za počastitev svetnika (santo), druženje sosedov in zabavo (fiesta) za vse dni v letu. Pomemben element vseh vrst fiest je hrana. Proces pridelave, priprave in končnega užitja obeležen na sejmih (feria), kjer se prebivalci zberejo po žetvi in priredijo zabavo z ognjemeti, igrami, plesom in lokalnimi dobrotami za pokušino (npr. festival ananasa ali kave, sejem kruha ali koruze). Če imate možnost obisk ferie - toplo priporočamo.

Kot zanimivost pa še nekaj besed o slavni piñati. Piñata je posebnost mehiškega praznovanja božiča, ki je zaradi svoje originalnosti in zabavnega značaja znana tudi zunaj meja Mehike. Piñata je posebnost mehiškega praznovanja božiča, ki je zaradi svoje originalnosti in zabavnega značaja znana tudi zunaj meja Mehike. Je barvita in okrašena figura (predstavlja lahko osla, Božička itd.), ki je znotraj votla in napolnjena s sladkarijami. Veliko veselja predstavlja otrokom, ki jo ob različnih praznikih in rojstnih dnevih, z zavezanimi očmi in s topim predmetom skušajo razbiti na koščke in nato pobrati sladko vsebino.

POSLOVNI BONTON

Poskusi s kastiljščino

Veliko srednjih in višjih managerjev govori angleško, vseeno pa znanje kastiljščine poveča možnost uspešnega poslovnega sodelovanja. Tudi če le poskusite govoriti kastiljščino ali izrečete samo nekaj fraz, s tem Mehičanom izkažete spoštovanje, dobro voljo in zanimanje za njihov jezik.

Odprt mehiški trg

V zadnjih dvajsetih letih je mehiško gospodarstvo šlo skozi proces sprememb, ki so se odražale predvsem v stabilnem makroekonomskem položaju države, privatizaciji in liberalizaciji mehiških trgovinskih odnosov s tujimi partnerji. »Mehiški trg je zelo odprt, Mehika ima z drugimi državami sklenjenih največ prostotrgovinskih sporazumov, kar 44 na treh celinah, tako da se tudi naša slovenska podjetja odločajo tam postavljati svoje proizvodne obrate,« pojasnjuje Marko Jare iz Gospodarske zbornice Slovenije. Jare poudarja še, da je Mehika zelo odprta za tuje investitorje, med drugim imajo tudi podjetja, ki prihajajo iz praktično neznanih držav, kot je Slovenija, veliko možnosti za poslovanje. Ni pa odprt le trg, takšno je tudi tamkajšnje prebivalstvo. Na hitro se v Mehiki ne da uspeti. Nima smisla karkoli delati, če podjetje na sodelovanje z Mehiko ne gleda s srednjeročno oziroma dolgoročno perspektivo.»Mehičani so izredno odprti za nove produkte in si želijo vedno poskusiti kaj novega,« pravi Marko Voljč, častni konzul s Konzulata Združenih Mehiških držav. Isti sogovornik tudi meni, da je njihovo poslovanje zelo profesionalno in podoben odnos pričakujejo tudi od drugih. Odprtost mehiškega trga pa ne pomeni, da je mogoče tam na hitro uspeti - ravno nasprotno, je prepričan Voljč: »Na hitro se ne da uspeti, nima smisla karkoli delati, če podjetja na sodelovanje z Mehiko ne gledajo kot srednjeročno oziroma dolgoročno perspektivo.«

Vikanje in naslavljanje 

Tatjana Močenik, ki je raziskovala poslovni bonton v Mehiki, meni, da je naslavljanje zelo pomembno. Osebo moramo nasloviti neposredno z nazivom, kot na primer profesor ali doktor. Po njenem prepričanju se imena uporabljajo le v družinskih in prijateljskih krogih, zato je treba s tem počakati do pobude našega poslovnega partnerja. Ljudi, ki pa nimajo strokovnih nazivov, pa jih je potrebno naslavljati z gospa, gospod in gospodična ter z njihovim priimkom. Večina jih ima dva priimka, prvi je po očetu in drugi po materi, vendar ponavadi uporabimo prvega, pravi Tatjana Močenik. Dodaja še, da je vikanje na začetku obvezno, saj s tem sogovornikom izkažemo spoštovanje.

V poslovnem vodniku MexGrocer lahko preberemo, da je, ko gre za poslovni pozdrav, v navadi stisk roke, ne glede na spol. Ob boljšem poznavanju poslovnega partnerja je sprejemljiv pozdrav tudi poljub na lice oziroma objem med prijateljema moškega spola. Isti vir trdi, da so Mehičani topli in prijazni ljudje, ki jim veliko pomeni fizičen stik: pogosto se dotikajo ramen ali pa držijo roko sogovornika. Mehičani so topli in prijazni ljudje, ki jim veliko pomeni fizičen stik: pogosto se dotikajo ramen ali pa držijo roko sogovornika.Če se takšni gesti izognete, to smatrajo za žalitev. Omenjen vodnik tudi poudarja, da so Mehičani zelo vljudni in ustrežljivi ter pogosto uporabljajo besedi 'prosim' in 'hvala'. Pozorni moramo biti tudi na to, kaj sogovornik dejansko misli s svojim komentarjem. To lahko dosežemo z opazovanjem govorice telesa. V mislih moramo imeti, da 'ja' v Mehiki lahko pomeni tudi ne in 'ne' lahko pomeni mogoče, nam svetuje poslovni vodnik.

Poslovni stiki

Po mnenju Sare Malete z Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino in poznavalke Mehike naj prvo poslovno srečanje poteka na ravni direktorjev podjetij z obeh strani, medtem ko se kasnejša srečanja lahko odvijajo med vodji. Mnogo poslovnih razgovorov se, še zlasti v družinskih podjetjih, opravlja tudi v nekoliko manj formalnem okolju (poslovna kosila v restavracijah). Sara Maleta tudi poudarja, da so v času polformalnih in neformalnih druženj razvijajo pomembni osebni odnosi, ki so Mehičanom osnova za poslovanje ter se ob dolgoročnem dobrem sodelovanju lahko spletejo v trdne osebne vezi med poslovnimi partnerji. Mehičani naj s pogovori ne bi začenjali strogo poslovno, saj želijo z bolj prijateljskim tonom najprej navezati bolj oseben stik. Tudi pogajanja potekajo počasi in zahtevajo potrpežljivost. Kljub prijateljski ravni pogovora to še ne pomeni, da bo dogovorjeno tudi izpeljano: »Mehičani veliko obljubljajo, tako da jih vsekakor ne gre razumeti dobesedno,« dodaja Sara Maleta.

Čas ni denar!

Čas je v Mehiki zelo relativen oziroma prilagodljiv pojem. Njegovo razumevanje ni obteženo z našim dojemanjem časa kot denarja. Bolj sproščen pristop k času je del njihove kulture in tradicije, ki ga je dobro poznati in spoštovati. »Nič ni fiksno in vse je treba preveriti. Nekaj ur pred dogovorjenim časom velja preveriti, če sestanek še drži,« svetuje Sara Maleta. Če boste obupali, pa bi Mehičani znajo sklepati, da niste dovolj resen partner.

Nekateri prebivalci Mehike so navajeni zamujati, drugi pa prisegajo na točnost. Potrpežljivost je nujna, saj se kaj lahko zgodi, da ne dobite takojšnjega odgovora na klice ali pisma, četudi vaš sestanek večkrat odpovejo ali preložijo. Mehiški poslovneži naj bi pričakovali, da bodo njihovi tuji poslovni partnerji točni, sami pa naj bi pogosto zamujali. Razlog za svojo zamudo naj bi znali dobro opravičiti. Na sestanek naj bi zamudili do približno pol ure, saj je to za njih relativna točnost. Praviloma se zamuja tudi na družabna srečanja. Potrpežljivost je torej nujna, saj se kaj lahko zgodi, da ne dobite takojšnjega odgovora na klice ali pisma, četudi vaš sestanek večkrat odpovejo ali preložijo.

NAMESTO ANEKDOTE 

Antropologinja Mojca Terčelj predstavlja Maje skozi odlomek njihove svete knjige Popol Vuh, ki pravi, da človek ni bil vedno ponižen in hvaležen bogovom: »Podoba človeka je bila sprva narejena iz lesa: iz tziteja je bilo meso moža, iz zibaqueja meso žene. Razplodila sta se in imela sinove in hčere. Veliko sinov in hčera. Bili pa so neumni, brez srca in razuma so bili. Hodili so po svetu in pozabili na Srce neba. Noge so imeli okorne in roke brez krvi in soka. Suhih in upadlih lic so bili. Srce neba je kaznoval lesenega človeka. Poslal je črno smolo. Veliko črne smole je padlo z neba, jih pokončalo in pojedlo. Padel je teman dež, dež dneva in noči na glave lesenega človeka.« Mojca Terčelj nato nadaljuje: potem so majevski stvarniki naredili novega človeka iz koruze. Imel je srce, mehko kot mlad koruzni storž. Bil je bolj poslušen svojim stvarnikom, ki se jim je zahvaljeval z daritvami. Maji zase pravijo, da so ljudje koruze: koruzo jedo in koruzno mislijo. To jih loči od ljudi pšenice; to jih loči od belcev.

Fotografije: Tjeerd (zgoraj), Tatiana Sapateiro (sredina), worldsurfer (spodaj).