Medkulturni vodnik Spletni poslovni priročnik za srečanja s tujimi ljudmi in navadami

MEHIKA

 

 

MOJCA ZALETEL

Kjer ženska s šarmom lahko veliko doseže

DOBRO JE VEDETI
Od španskih osvajanj do protiteroristične politike
Staroselska dediščina
Družina, družbeno vedenje in status
Frida Kahlo in umetnost
Vedno razlog za praznovanje
Piñata

POSLOVNI BONTON
Poskusi špansko
Državno slabo, privatno dobro
Vikanje in naslavljanje je obvezno
Primerjavam z ZDA se je bolje izogniti
Posebno dojemanje časa in pristop do žensk

ANEKDOTA 

DOBRO JE VEDETI

Mehika je zvezna parlamentarna republika predsedniškega tipa, ki jo sestavlja 31 zveznih držav in samostojno okrožje Mexico City. Približno 70 odstotkov vsega prebivalstva predstavljajo mešanci (mestici), 10 odstotkov je Indijancev, belcev pa 5 odstotkov. Življenjski standard se močno razlikuje po posameznih regijah, visok je tudi vsakoletni legalni in ilegalni odliv prebivalstva v ZDA.

Vse pomembnejši postaja turizem, vedno bolj pa se veča tudi izvoz, kar je med drugim posledica podpisa prostotrgovinskega sporazuma NAFTA, ki poleg Mehike vključuje še ZDA in Kanado.Dobri dve tretjini BDP ustvarijo s storitvami, med katerimi so poleg trgovine najpomembnejše javne, socialne in finančne storitve ter transport in komunikacije. Vse pomembnejši postaja turizem, vedno bolj pa se veča tudi izvoz, kar je med drugim posledica podpisa prostotrgovinskega sporazuma NAFTA, ki poleg Mehike vključuje še ZDA in Kanado. Mehika se je zaradi relativno cenene delovne sile specializirala predvsem za predelovalne - dodelavne posle in ima 90 odstoten delež izvoza v ZDA. Je pomembna izvoznica srebra, nafte, svinca in cinka.

Od španskih osvajanj do protiteroristične politike
Današnja Mehika je bila dolga stoletja pred prihodom španskih kolonizatorjev območje, na katerem so živele visoko razvite civilizacije (imperij Toltekov v 3. do 6. stoletju in imperij Aztekov od 13. stoletja dalje). Leta 1519 pa je v te kraje prispel konkvistador Hernand Cortés, ki so ga Azteki toplo sprejeli zaradi napovedi njihovega koledarja, da se prav tega leta z vzhoda vrača njihov kralj. Cortésu je tako le v dveh letih precej zlahka uspelo kolonizirati staroselce. Nato je do 19. stoletju v t.i. Novi Španiji vladal nekakšen apartheid, saj se je peščica potomcev Špancev imela za plemstvo in si je uspela pridobiti precejšnje bogastvo, medtem ko so bili mestici ter potomci Indijancev in afriških sužnjev v zelo podrejenem položaju. Leta 1821 se je zgodil upor in posledica tega je bilo špansko priznanje neodvisnosti Mehike. Temu je sledilo težko obdobje politične in socialne nestabilnosti ter celo vojne za ozemlje z ZDA, nato so doživeli diktatorstvo ob prelomu v 20. stoletje, kasneje pa še krvavo mehiško revolucijo. Različne reforme in pomembna prerazporeditev lastništva zemlje so postale rešitev njihovi pogosto nasilni zgodovini. Vendar pa to ni ustavilo živahnega politično ekonomskega dogajanja v prejšnjem stoletju, ki ga je v 70-ih in 80-ih letih zaznamoval hiter gospodarski dvig zaradi višjih cen nafte, ki pa mu je sledila nagla stagnacija. Pečat je v prejšnjem stoletju pustil tudi močan potres v Mexico Cityu, ki je leta 1985 zahteval deset tisoče življenj in napravil ogromno gospodarsko škodo. V 90-ih je Mehiko zajel val privatizacije in spremljajoč dogovor NAFTA (North American Free Trade Agreement), ki je podprl svobodno trgovanje med severnoameriškimi državami. Vendar pa to ni pomenilo gospodarske stabilnosti, saj je zaradi političnih razmer njihova denarna valuta peso že kmalu za tem drastično zgubila na vrednosti, kar je popeljalo državo v hitro in globoko recesijo. Med drugim se je v tem času povečala stopnja kriminala ter obsežno izseljevanje v ZDA. Konec 90ih se je stanje po zaslugi predsednika Vincenta Foxa popravilo: utrjeval je vlogo Mehike kot svetovne sile ter po terorističnih napadih 9/11 podprl Američane v boju proti terorizmu. »Prevladujoče mnenje med ljudmi do Foxa ni pozitivno: nanj gledajo kot na lutko, ki je v rokah drugih,« meni Sara Maleta z Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino, sicer poznavalka Mehike. Na mestu pa je opozorilo, da je v večjih mestih kriminal še vedno precej razširjen. Taksi si naročite le s klicem v taksi službo (ne ustavljajte na cesti) in bodite pozorni na žepne tatove, še posebej v turističnih predelih. Dokumente in denar imejte shranjene pod obleko.

Navkljub vsemu je dejstvo, da je zaradi večje politične in gospodarske stabilnosti, predvsem pa zaradi članstva v gospodarski zvezi NAFTA, Mehika danes ena izmed bolj privlačnih destinacij za tuje naložbenike v Latinski Ameriki.

Staroselska dediščina
Čeprav vsi govorijo špansko, se njihova staroselska identiteta kaže skozi način življenja in razmišljanja ter uporabe staroselskih jezikov v vsakdanjem življenju. Večina današnjih Mehičanov je 'mesticev', kar pomeni, da so njihovi predniki evropsko - indijanskega izvora. Biti 'mestizo' pomeni, da si del različnih kultur in veliko se jih zaveda svoje indijanske dediščine. Čeprav vsi govorijo špansko, se njihova staroselska identiteta kaže skozi način življenja in razmišljanja ter uporabe staroselskih jezikov v vsakdanjem življenju (uporabljajo jih preko sto).

Družina, družbeno vedenje in status
Skoraj 75 odstotkov populacije živi v mestih, ki so bila prvotno staroselske skupnosti, danes pa ta gosto naseljena mesta v veliki meri odslikavajo ameriški način življenja, četudi veliko njihovih starih navad nadaljuje tradicijo iz staroselske zgodovine ter španskega kolonialnega obdobja. Mesta so modernizirana, v oddaljenih vaseh pa življenje še vedno poteka po utečenih tirnicah, tako denimo več generacij živi pod eno streho. Mehiška kultura je sicer znana po močni združevalni vlogi družine. Stopnja razvez je pri njih med najmanjšimi na svetu (po podatkih Wikipedie ta znaša le 0,33 na 1000 prebivalcev). Mehiška družba je razredno natančno opredeljena, prav tako so jasne tudi smernice družbenega vedenja. Za primer: pripadniki višjega razreda si ne bodo 'mazali rok' z opravili, ki so pod njihovim položajem. Ker je status je izrednega pomena, je treba biti pozoren tudi pri doslednem naslavljanju oseb z univerzitetnimi naslovi. Njihovo kulturo močno prežema tudi mačizem, ki je del socializacije. V zadnjih desetletjih pa se ti vzorci vendarle izgubljajo in predvsem zaradi vpliva ZDA, postaja mačizem vse bolj preziran, še posebej v severnejših predelih države.

Frida Kahlo in umetnost
Mehiška kultura je bogata in barvita ter kaže svojo živahnost kamorkoli pogledate: v umetnosti, arhitekturi, hrani in literaturi. Mehika je prekrita s pisanimi freskami, je dom mnogih galerij in v svoji biti nosi ljudsko umetnost, ki je rodila nekaj svetovno znanih slikarjev (zelo poznano ime je Frida Kahlo, katere življenjsko zgodbo je na filmskem platnu upodobila mehiška zvezda Salma Hayek). Njene davne civilizacije so ustvarile arhitekturne čudeže in tudi sodobniki razvijajo smernice modernega sloga. Pisatelji, kot sta Carlos Fuentes in Octavio Paz, pa so poetični navdih mehiškemu duhu.

Vedno razlog za praznovanje
Kar zadeva praznovanja, imajo Mehičani pester nabor: od državnih in religioznih praznikov do dnevov svetnikov (santos), ki so zlahka razlog za počastitev svetnika, druženje sosedov in zabavo (fiesta) za vse dni v letu. Pomemben element vseh vrst fiest je hrana. Celo v tolikšni meri, da je proces pridelave, priprave in končnega užitja obeležen na sejmih (feria), kjer se vaščani zberejo po žetvi in priredijo zabavo z ognjemeti, igrami, plesom in lokalnimi dobrotami za pokušino (npr. festival ananasa ali kave, sejem kruha ali koruze. Če imate možnost obisk ferie - toplo priporočamo.

Piñata
Kot zanimivost pa še nekaj besed slavni piñati. Piñata je izvorno posebnost mehiškega praznovanja božiča, ki je zaradi svoje originalnosti in zabavnega značaja znana tudi zunaj meja Mehike. Je barvita in okrašena figura (predstavlja lahko osla, Božička itd.), ki je znotraj votla in napolnjena s sladkarijami. Veliko veselja predstavlja otrokom, ki jo ob različnih praznikih in rojstnih dnevih, z zavezanimi očmi in s topim predmetom skušajo razbiti na koščke in nato pobrati sladko vsebino.

POSLOVNI BONTON

Poskusi špansko
Večina srednjih in višjih managerjev govori angleško, pri čemer pa znanje španščine poveča možnost uspešnega poslovnega sodelovanja. Tudi, če le poskusite govoriti špansko ali izrečete le nekaj fraz, s tem Mehičanom izkažete spoštovanje, dobro voljo in zanimanje za njihovo kulturo.

Državno slabo, privatno dobro
Mnogo največjih mehiških podjetij je zgodovinsko v lasti pomembnih družin. Takšna družinska podjetja imajo lahko tisoče zaposlenih, medtem ko vodstvo podjetja predstavljajo družinski člani. Večina srednjih in višjih managerjev govori angleško, pri čemer pa znanje španščine poveča možnost uspešnega poslovnega sodelovanja. »Splošno mnenje pa je, da je vse državno slabo in privatno dobro,« opozarja Sara Maleta. Večina pripadnikov najvišje gospodarske elite je študirala ali živela v ZDA, ti vrhunski managerji pa so močno medsebojno prepleteni, tako na ravni podjetij kot tudi na politični sceni. Za podjetja je sicer značilna strogo hierarhična struktura zaposlenih.

Vikanje in naslavljanje je obvezno
Pri stikih z najvišjimi managerji v podjetju je zapovedana izrecna vljudnost in spoštljivost. Izredno pomembno je naslavljanje. Mehičani so zelo ponosni na svoj naziv 'Licenciado/a' (VII. stopnja izobrazbe, skrajšano Lic. In stoji pred imenom, pomeni pa diplomant, pri čemer ni razvidno iz česa je oseba diplomirala) in pričakujejo, da jih boste tako tudi naslavljali. Ostali nazivi so še 'Ingeniero/a' (inženir/ka), ‘Doctor/a' (zdravnik/ca), ‘Arquitecto/a' (arhitekt/ka). Vikanje je na začetku obvezno. Vse to se nanaša že na prej omenjeno razredno razlikovanje in pomembnost statusa v mehiški družbi.

Primerjavam z ZDA se je bolje izogniti
Osebni stik je ključen za dober poslovni uspeh. Prvo poslovno srečanje naj poteka na ravni direktorjev podjetij z obeh strani, medtem ko se kasnejša srečanja navadno odvijajo med vodji. Mnogo poslovnih razgovorov se, še zlasti v družinskih podjetjih, opravlja tudi v nekoliko manj formalnem okolju (poslovna kosila v restavracijah). Med polformalnimi in neformalnimi druženji se razvijajo pomembni osebni odnosi, ki so Mehičanom osnova za poslovanje ter se ob dolgoročnem dobrem sodelovanju lahko spletejo v trdne osebne vezi med poslovnimi partnerji. Mehičani dajejo prednost prijateljskemu odnosu pred poslovnim in s pogovori ne začenjajo strogo poslovno. Mehičani dajejo prednost prijateljskemu odnosu pred poslovnim in s pogovori ne začenjajo strogo poslovno. Tudi pogajanja potekajo počasi in zahtevajo potrpežljivost. Težnji po prijateljski ravni navkljub pa obljuba še ne pomeni, da bo dogovorjeno tudi izpeljano. »Mehičani veliko obljubljajo, tako da jih vsekakor ni za razumeti dobesedno,« dodaja Sara Maleta. In katerim temam se je pri pogovorih bolje izogniti? Mehičani so zelo ponosni na svojo neodvisnost in imajo močan občutek za svojo identiteto, zato se je dobro izogibati primerjav v zvezi s tem, kako zadeve opravljajo v ZDA in kako v Mehiki. Torej, velja se izogniti razpravam o ameriško-mehiških odnosih, ilegalnem priseljevanju in revščini. Dobre iztočnice pa so povezane bodisi z mehiško kulturo, zgodovino ali umetnostjo bodisi s slovensko kulturo. »Mehičani so fascinirani nad tujimi kulturami in radi poiščejo zgled,« pravi Sara Maleta.

Posebno dojemanje časa in pristop do žensk
Veliko narodov ima svoje kaprice in ko govorimo zamujanju, niso izjema. Pričakujete lahko, da bodo mehiški poslovneži na sestanek zamudili do pol ure - za njih taka zamuda predstavlja relativno točnost.Pričakujejo, da bodo njihovi tuji poslovni partnerji točni, sami pa bodo najverjetneje zamujali. In za to bodo imeli pripravljene dobre izgovore! Lahko predvidevate, da bodo na sestanek zamudili do približno pol ure, saj je to za njih relativna točnost. Praviloma se zamuja tudi na družavna srečanja. Potrpežljivost je torej nujna, saj se kaj lahko zgodi, da ne dobite takojšnjega odgovora na klice ali pisma, četudi vaš sestanek večkrat odpovejo ali preložijo. Nič ni fiksno in vse je treba preveriti. »Nič ni fiksno in vse je treba preveriti. Nekaj ur pred dogovorjenim časom velja preveriti, če sestanek še drži,« svetuje Sara Maleta. Če boste obupali, pa bi Mehičani znajo sklepati, da niste dovolj resen partner. Čas je v Mehiki zelo relativen oziroma prilagodljiv pojem. Njegovo razumevanje ni obteženo z dojemanjem »čas je denar«. Bolj sproščen pristop k času je del njihove kulture in tradicije, ki ga je dobro poznati in spoštovati.

Kaj pa mehiško vedenje in geste ter uporaba telesne govorice? Stisk roke je najobičajnejši način pozdravljanja. Pogovori potekajo tesneje kot pri nas, saj je njihov osebni prostor veliko manjši. Če se med pogovorom umikate, lahko vaš partner to sprejme kot neprijaznost in se bo preprosto spet pomaknil naprej. Moški so zelo topli in prijazni, med njimi je veliko telesnih stikov in izogibanje gestam bi smatrali kot žalitev. Poznavalci tudi opozarjajo, da se velja izogibati rokam v žepih ali na bokih, ker so to znaki neolikanosti ali celo jeze.
Svoja zgodba pa so ženske v mehiškem (poslovnem) okolju. Poslovne ženske lahko pričakujejo nekaj težavnosti pri sklepanju poslov, saj mehiški poslovneži morebiti še niso imeli priložnosti sodelovanja z žensko na višjem položaju. Zato je še toliko bolj pomembno, da ženske pokažejo svoje kompetenco, sposobnosti in avtoriteto. Poslovnežem, ki pridejo v stik z Mehičanko, pa se svetuje, da se v pozdrav rahlo priklonijo in se tudi rokujejo, vendar le, če roko prva ponudi gostiteljica. Mama je sveta, kot tudi družina in cerkev. »Mehičani zelo spoštujejo ženske: njegova mama je sveta, kot tudi družina in cerkev. Navkljub spoštovanju pa je prisoten mačizem. Tako mora biti ženska v poslovnem svetu resna, znati postaviti mejo, vsekakor pa se mora izogibati provokativnosti. Oblečena v eleganten kostim (ne jeans), mora delovati poslovno. Mačistično naravnano družbo lahko dojamemo kot oviro pri delovanju ženske v mehiškem poslovnem okolju, po drugi strani pa lahko v tej družbi prav ženska s šarmom veliko doseže,« pravi Sara Maleta. 

ANEKDOTA

»S prijateljico, sicer tudi Slovenko, sva bili v Mehiki povabljeni na poslovilno zabavo nekega sošolca. Prijateljica je bila precej slabe volje, saj je poprej v dnevu padla na izpitu, zato se tudi na zabavi ni mogla sprostiti. Ravno, ko se je spet začela pritoževati nad profesorjem, ki jo je vrgel na izpitu, se nama je prav ta profesor približal iz strani. Bil je prijazen in se je želel zaplesti v pogovor z mojo prijateljico, ki je bila seveda v šoku, da se je na študentski poslovilni zabavi znašel njen profesor. In povrhu je še pristopil k njej in bil ves družaben! Mehičani so resnično zelo odprti ljudje s sproščenim pristopom do življenja in dajo veliko na osebne odnose, pa če gre za poslovne partnerje ali koga drugega,« se spominja Sara Maleta.

Fotografije: Tjeerd (zgoraj), Tatiana Sapateiro (sredina), worldsurfer (spodaj).

Vstop do članskih strani