Prijaznost v besedah in dejanjih ustvarja zaupanje

DOBRO JE VEDETI
Od enega cesarstva do drugega cesarstva
Dolgo želena neodvisna Makedonija
Makedonsko vprašanje
Na vzhodu je bolje

POSLOVNI BONTON
Navezovanje stikov nekaj najlažjega
Uvertura v poslovanje
Najprej šala, potem posel
Na poslovni sestanek s praznim želodcem
Služba je družba in družba je služba

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Makedonija je dežela, ki je šla čez trnovo pot, da bi ohranila svojo kulturno podobo. Je, skratka, naravni in kulturni zaklad. Uradno ime te države je FYR Makedonija. FYR je kratica za Former Yugoslav Republic, kar v prevodu pomeni nekdanja jugoslovanska republika. Večinsko prebivalstvo so Makedonci, takoj za njimi so po številu Albanci, nato sledijo še Turki, Romi, Srbi in drugi. Makedonci so po veroizpovedi kristjani, ki pripadajo ortodoksni makedonski cerkvi. Uradni jezik je makedonščina, pisava pa je cirilica, ki je zapuščina grškega misijonarja Cirila, po katerem pisava nosi ime.

Od enega cesarstva do drugega cesarstva
Makedonija je dežela s pestro in burno zgodovino. Ozemlje Makedonije je bilo poseljeno z makedonskimi plemeni že v prvem tisočletju pred našim štetjem. Največjo slavo je makedonska država doživela v času vladavine Filipa II. in kasneje njegovega sina Aleksandra Velikega.Največjo slavo je makedonska država doživela v četrtem stoletju, v času vladavine Filipa II. in kasneje njegovega sina Aleksandra Velikega, ki je iz majhne države ustvaril mogočni imperij. Po smrti Aleksandra Velikega je imperij začel postopoma razpadati, Makedonija pa je še vedno obstajala, vendar kot del rimskega cesarstva in kasneje bizantinskega cesarstva.

Ves ta čas je Makedonija doživljala razne spremembe. Ozemlje je postalo tarča priseljevanja različnih etničnih skupin, največji vpliv pa so imela slovanska plemena, ki so asimilirala makedonska plemena, kar je drastično spremenilo tedanjo etnično podobo makedonskega ozemlja, ustvaril pa se je konglomerat različnih kultur. V tistem času sta na ozemlje Makedonije prispela grška misijonarja Ciril in Metod, ki sta širila slovanski jezik in pokristjanjevala Slovane.

Pomembno prelomnico v makedonski zgodovini pomeni vzpostavitev Samuelove države v desetem stoletju, znotraj katere se je znašlo celotno ozemlje Makedonije, prevladujoče prebivalstvo so bili makedonski Slovani, uradni jezik pa je bil slovanski. S tem se je utrdila kultura slovanskih Makedoncev. Samuelova država je kljub svoji mogočnosti morala priznati poraz in tako se je Makedonija znašla pod oblastjo Bizantinskega cesarstva, ki ni bila ravno prizanesljiva do tamkajšnjega prebivalstva. Pod Bizantinsko oblastjo so Makedonci obstali do štirinajstega stoletja, nato pa so oblast nad njimi prevzeli Otomani, ki so jim vladali vse do začetka dvajsetega stoletja. Vsi poskusi, da bi se izničila makedonska kultura, so bili zaman.Sledile so t. i. balkanske vojne, katerih cilj je bil pregnati otomansko oblast z balkanskega polotoka ter razdelitev osvojenih ozemelj, predvsem razdelitev Makedonije, ki je predstavljala pomembno strateško točko. Makedonija je bila po koncu balkanskih vojn razdeljena med Grčijo, Srbijo in Bolgarijo. Ponovno je doživljala politiko denacionalizacije in asimilacije makedonskega prebivalstva, skratka makedonska kultura je bila prepovedana. Vsi poskusi, da bi se izničila makedonska kultura, so bili zaman. V Jugoslaviji se Makedoncem ponudi prva prava možnost političnega, ekonomskega in kulturnega razvoja.

Dolgo želena neodvisna Makedonija
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je že začel proces kulturne in politične emancipacije makedonskega prebivalstva in širjenje makedonske narodne zavesti. Kljub burni zgodovini in nenehnim spremembam, ki so jim bili podvrženi izpod različnih oblasti, so naposled le našli mesto pod svobodnim soncem. Po razpadu Jugoslavije so Makedonijo razglasili za neodvisno državo. 8. septembra 1991 so organizirali referendum, na katerem so se Makedonci s plebiscitom izjasnili za samostojno in suvereno makedonsko državo. Sonce, simbol svobode, je upodobljeno na zastavi neodvisne Makedonije.Sonce kot simbol svobode se je tedaj pojavilo na zastavi neodvisne Makedonije, saj je že v preteklosti veljalo za simbol makedonskega kraljestva. Obstaja legenda, da je živel kralj, ki je enega svojih slug zaradi dobro opravljene naloge hotel nagraditi. Ko je kralj vprašal slugo, kaj si želi, je ta pokazal na sonce in s tem nakazal, da si želi svobodo. Kralj mu je ustregel in sluga si je ustvaril rajski vrt ter ga poimenoval Makedonija.

Slovenija je bila ena prvih držav, ki je vzpostavila diplomatske odnose z Makedonijo. Makedonija in Slovenija sta bili pomembni ekonomski partnerici v preteklosti. Še danes intenzivno sodelujeta na gospodarskem področju. "Makedonija je bila v letu 2005 naš 24. najpomembnejši zunanje trgovinski partner. Slovenske investicije po podatkih za leto 2005 predstavljajo 6,7 odstotka vseh tujih investicij v Makedoniji, kar pomeni tretje mesto med tujimi investitorji." Tako je leta 2007 komentiral gospodarstvo med Makedonijo in Slovenijo mag. Janez Božič.

Makedonsko vprašanje
"In zakaj ne bi Makedonija pripadala Makedoncem, tako kot Bolgarija Bolgarom in Srbija Srbom?!" se je britanski premier William Gladstone spraševal leta 1897. Vprašanja ostaja odprto še danes. Ne glede na to, da je danes Makedonija samostojna država s svojim jezikom in ozemljem ter s svojo pisavo in vero, se še vedno zdi, kot da jih preganja zgodovina. Še vedno je živ diskurz o obstoju Makedoncev kot posebne etnične skupine. Tako so v preteklosti Srbi trdili, da so Makedonci v resnici Srbi, v Bolgariji so bili prepričani, da so Makedonci Bolgari, Grki pa so celoten njihov obstoj zanikali. Danes je najbolj prezenten spor med Grki in Makedonci. Grki namreč vztrajajo pri tem, da si Makedonci lastijo njihovo zgodovino. Že ob osamosvojitvi Makedonije je ta doživela hladen tuš, saj jo Grki niso hoteli priznati pod njenim tedanjim imenom Makedonija. Jabolko spora predstavlja torej ime Makedonija, saj naj bi ta bila pojem zgodovinsko utemeljene stare grške pokrajine in obenem ime ene od sedanjih grških administrativnih enot, zato so zahtevali prenehanje uporabe tega imena. Grčija jo priznava le pod imenom FYRO Makedonija (Former Yugoslav Republic of Macedonia), čeprav je več sto držav, med njimi tudi ZDA, državo priznalo pod imenom Makedonija. Bitka za ime pa še traja. Grško nasprotovanje uporabi imena Makedonija se je kazalo in se še kaže skozi različne represivne tehnike na ekonomskem, političnem in kulturnem področju. Makedonci kljub temu še vedno vztrajajo pri uporabi imena in ga nimajo namena zamenjati.

Na vzhodu je bolje
Že nekaj časa velja zahodna Evropa za simbol boljšega življenja. Makedonci radi rečejo, da je na vzhodu bolje. Razlog, zakaj tako menijo, je ta, da na zahodu mejijo na Albanijo, s katero pa nimajo ravno najboljših odnosov. Že nekaj časa velja zahodna Evropa za simbol boljšega življenja.Albanci so - takoj za Makedonci - najštevilčnejši prebivalci v Makedoniji. Njihovo število je v zadnjih desetletjih postopoma naraščalo, k temu pa je pripomoglo tudi priseljevanje Albancev iz Albanije in drugih sosednjih držav. Zaradi ogromne albanske populacije se spreminja tudi kulturna podoba Makedonije, to pa je največji trn v peti Makedoncev, saj ima albanska manjšina večji naravni prirastek, kar posledično vpliva na demografsko podobo Makedonije. Makedonija je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja začela z diskriminacijo albanske manjšine, saj se je bala zahtev po odcepitvi od Makedonije, če jim bo podelila več pravic in pristojnosti.

Albanija kot sosednja država posredno vpliva na ekonomijo Makedonije. Sicer so Makedonci še vedno znani po pridelavi sadja in zelenjave, a promet z njimi je večinoma v rokah Albancev, kar še dodatno slabša etnične odnose med Albanci in Makedonci. Piko na i je postavila osamosvojitev Kosova, ki je Makedonija seveda ne priznava. Krize na Kosovu so v preteklosti močno vplivale na Makedonijo, predvsem tista iz leta 1999, ko so kosovski begunci množično bežali v Makedonijo, posledično so bile motene trgovske poti, kar je poslabšalo že tako ali tako slabo stanje makedonskega gospodarstva. Leto 2001 je bilo v znamenju spopadov makedonskih vladnih sil in pripadnikov albanskih oboroženih skupin, ki pa so se končala z ohridskim sporazumom. Ohridski sporazum je relativno izboljšal položaj Albancev, odnosi med Makedonci in Albanci pa so še vedno napeti.

POSLOVNI BONTON 

Navezovanje stikov nekaj najlažjega
Makedonija je dežela, kjer so ljudje precej bolj odprti kot Slovenci in se z lahkoto vključiš mednje. Makedonija je dežela, kjer so ljudje neprimerljivo bolj odprti kot Slovenci in se z lahkoto vključiš v družbeno življenje.Takšen vtis je dobila ob obisku Makedonije Ana Drk, ki se je kot prostovoljka pri nevladnih organizacijah večkrat udeležila poslovnih sestankov, nekaj let pa je tudi živela v glavnem mestu Skopje. Navezovanje stikov je torej najmanjši problem; če ljudje začutijo interes za pogovor, bodo sami pristopili in pogovor začeli. Tabu teme pri pogovoru z Makedonci skorajda ni in če jih kaj moti, bodo na to opozorili. Sporna tema so le, denimo, medetnična razmerja v državi.

Jezik ni ovira, saj se je možno sporazumevati tudi v srbskem ali hrvaškem jeziku, pa tudi makedonske besede so večkrat zelo podobne srbskim ali hrvaškim. Če dobro napneš ušesa, se da tudi makedonščino deloma razumeti. V skrajnem primeru se lahko sporazumete tudi v angleškem jeziku.

Uvertura v poslovanje
Kako poteka dogovarjanje za poslovni sestanek, je odvisno od posameznikov, vendar pa je osnovno vodilo, da je pogovor sproščen, kratek in jedrnat. Načeloma se dogovoriš o kraju in času, kjer bo sestanek potekal. Vse ostalo pride kasneje. Potrebno je opozoriti, da je formalnost pri poslovanju z Makedonci cenjena, vendar z njo ne gre pretiravati. Formalnost je pri poslovanju z Makedonci cenjena, vendar z njo ne gre pretiravati.Tudi makedonski poslovneži so mnogokrat oblečeni formalno, saj na ta način radi opozorijo na svoj status v družbi. Kar se tiče prevoza, je odvisno od podjetja do podjetja. Za manj formalne sestanke si prevoz priskrbite sami. V glavnem mestu Skopje je možno najeti taksi, s katerimi se prevaža večina ljudi, saj so relativno poceni, kadar pa gre za bolj uraden sestanek, vas pride iskati predstavnik podjetja. Rado Likon, podjetnik iz Ljubljane, je imel večkrat poslovne sestanke v Bitoli, ki je eno najstarejših mest v Evropi in drugo mesto makedonske diplomacije. Ker je večkrat prispel v Makedonijo z letalom, so mu vedno priskrbeli prevoz, ki je bil vsakokrat organiziran do potankosti. Poleg šoferja ga je spremljala tudi organizatorka, ki je poskrbela, da ne bi prišlo do kakšnih nevšečnostih na poti do podjetja. Načeloma je stalna praksa, da tujce, ki pridejo v Makedonijo z letalom, na letališču pričaka predstavnik podjetja.

Najprej šala, potem posel
Točnost je v Makedoniji relativna. Tujci naj se držijo dogovorjene ure, vendar pa naj bodo pripravljeni na krajšo zamudo makedonskih poslovnih partnerjev. Če sestanek poteka v podjetju, gosta že ob prihodu pričakata kava in sok, je pa v navadi, da se sestanki odvijajo ob kosilu. Ponavadi se v debati ne preide takoj na posel, začne se vedno s sproščenim pogovorom o vsakdanjih zadevah. Makedonci so zelo prijetni, zato radi za začetek postrežejo s kakšno šalo.Makedonci so zelo prijetni, zato radi za začetek postrežejo s kakšno šalo. Vikanje je del formalnosti in tega pravila se je priporočljivo držati ob prvem srečanju. Kaj kmalu pa se preide na tikanje, pri čemer je pomembno opozoriti, da to možnost prvi ponudi gostitelj. Kar se tiče poslovnih daril, je najbolj dobrodošlo, da prinesete nekaj, kar je tipično za državo, iz katere prihajate. Ni pa strogih pravil, kaj je dovoljeno in kaj ne, v končni fazi je vse odvisno od posameznikov.

Na poslovni sestanek s praznim želodcem
Redko se zgodi, da bo poslovni sestanek potekal v podjetju. Največkrat se sestanki odvijajo ob kosilu, kjer se največ poslov tudi sklene. To je tudi kazalec sproščenosti pri poslovanju z Makedonci. Ker so ti ponosni na svojo tradicijo, vas povabijo v restavracijo, kjer strežejo tipično makedonsko hrano. Najprej postrežejo s solato ali pa z rakijo, torej z domačim žganjem, potem je na vrsti glavna jed, ob kateri se pije vino, na koncu pa sledi še sladica. Takšna kosila se lahko raztegnejo tudi na več ur, zato si je zanje potrebno vzeti čas. Kar se tiče stroškov, velja nenapisano pravilo: tisti, ki vabi, plača. Če bo gostitelj Makedonec, lahko pričakujemo, da bo hotel plačati vse stroške, vendar pa ni nič narobe, če tudi sami kdaj poravnate znesek.

Posel je sklenjen s podpisom pogodbe. Ko se enkrat podpiše pogodba, ni v navadi, da bi makedonski poslovni partnerji naknadno spreminjali pogodbo. Veljajo za vestne in zanesljive. Načeloma ni pričakovati zahrbtnosti, saj so Makedonci znani po tem, da povedo, kar si mislijo. Tudi če jih nevede užalite, vas bodo na to takoj opozorili. Je pa kar nekaj časa potrebnega, da pridete do sklepnega dela poslovanja, saj se poslovni sestanek se izjemoma lahko raztegne tudi na več dni.

Služba je družba in družba je služba
Kot rečeno, so Makedonci zelo sproščeni in prijazni ljudje, kar se kaže tudi pri poslovnih stikih. Poslovanje ne prinese le poslovnih rezultatov, temveč lahko obrodi celo dolgotrajna prijateljstva. Makedonci so zelo družabni, zato radi poskrbijo tudi za večerno zabavo. Večerna zabava je prav tako obarvana z makedonsko tradicijo. Bolj kot klubi so priljubljene t. i. kafane, ki so tipične makedonske restavracije in so na visokem nivoju glede pijače in hrane. Obstaja tudi možnost, da vas povabijo k sebi domov, kjer lahko spoznate njihovo družino. Načeloma povabijo le tiste, s katerimi stkejo prijateljske odnose.

Skratka, iz poslovnega odnosa se večkrat razvije pravo prijateljstvo. Rado Likon je povedal, da ima še danes stike z Makedonci, s katerimi je v preteklosti posloval. Če ima možnost, jih kdaj tudi obišče, oni pa njega.

ANEKDOTA

Podjetnik Andrej Zavadlav, lastnik ljubljanskega podjetja EC, je opozoril na temo, ki lahko užali Makedonca. Sam se je z makedonskim poslovnežem prepiral o tem, čigav izum je ajvar. Ajvar je namreč makedonska tradicionalna jed, vendar so jo Slovenci registrirali kot svojo blagovno znamko. Iz tega razloga ajvar ni najboljše poslovno darilo, ki ga lahko podarimo makedonskim poslovnežem.

Fotografije: Špela Fricelj