KOSOVO

EVA KERENČIČ

Država v zibelki

DOBRO JE VEDETI
»Šverckomerc« kot glavni vir preživljanja
Energetski sektor kot rešilna bilka?
Električni in vodni mrki

POSLOVNI BONTON
Namesto direktnega napada obvezna predigra
Razkorak med mladimi in starejšimi poslovneži 
Patriarhalna organizacija podjetij
Da je ne in ne je da
Skromna hotelska ter prometna ponudba

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Kosovo -Kosova po albansko - je mala država na zahodnem Balkanu, obdana z gorami Srbije, Albanije in Črne Gore. Verjetno je malo ljudi na svetu, ki ne bi po zaslugi mnogih svetovnih reporterjev, ki se javljajo iz takoimenovanih kriznih žarišč vsaj slišali za to malo, delno priznano državo, ki je močno zaznamovana s svojo nemirno preteklostjo. Neodvisnost od Srbije je razglasila 17. februarja 2008, zato je nedvomno najmlajša država na svetu. To je že druga razglasitev neodvisnosti Kosova, prva se je zgodila že leta 1990, ampak jo je takrat priznala samo Albanija. Danes je neodvisno Kosovo priznalo že več kot  40 držav, med njimi tudi Slovenija.

Zgodovina Kosova je zelo pestra. Za to območje so se mnoga stoletja borile generacije Srbov in Albancev. Albanci verjamejo, da so potomci Ilirov in tako najstarejše pleme, ki se je tu naselilo že v antiki. Drugače pa trdijo Srbi, ki pravijo, da so prišli Albanci na to ozemlje šele v srednjem veku, ko so mu vladali oni. Zgodovina Kosova je zelo pestra. Za to območje so se mnoga stoletja borile generacije Srbov in Albancev.Takrat je bilo Kosovo kulturno, versko in politično srce celotnega Srbskega kraljestva. Z argumenti, da je Kosovo srce Srbije, Srbi ostro nasprotujejo njegovi neodvisnosti in grozijo vsem državam, ki bodo priznale njegovo neodvisnost s prekinitvijo diplomatskih odnosov. Vendar pa niso samo Srbi tisti, ki nasprotujejo njegovi neodvisnosti. Mnogi, ki so seznanjeni z zaskrbljujočimi razmerami njihovega gospodarstva, ji nasprotujejo, saj menijo, da bodo težko suvereno delovali kot neodvisna država. Za primerjavo: njihov BDP znaša 1.100 evrov letno na prebivalca, približno toliko kot v Sudanu in na Filipinih. To je nekajkrat manj kot v Romuniji in Bolgariji. Je eno najrevnejših gospodarstev v Evropi. Kar 37 odstotkov prebivalstva živi v revščini, 47 odstotkov delovne sile (tretjina prebivalstva  je mlajša od 14 let), torej okrog 300 tisoč ljudi, je nezaposlenih. Ti so v veliki meri odvisni od črnega trga ter od albanske diaspore, ki jim mesečno pošilja denar v domovino. Ocenjujejo, da okrog 375 tisoč kosovskih Albancev iz ZDA, Nemčije ter Švice pošlje letno domov 450 milijonov evrov, kar predstavlja polovico državnega proračuna.

»Šverckomerc« kot glavni vir preživljanja
Zaradi nezmožnosti najemanja posojil in slabega privabljanja tujih poslovnih partnerjev na njihov trg se je precej razvila črna ekonomija. Novo in zasebno podjetništvo raste na vsakem koraku, večinoma pa kar brez dovoljenj. Novo in zasebno podjetništvo raste na vsakem koraku, večinoma pa kar brez dovoljenj.Ljudje se v glavnem ukvarjajo s tihotapljenjem goriva in cigaret, veliko pa je tudi mladoletnikov, ki prodajajo najrazličnejše predmete po ulicah ter pomagajo v trgovinah, da bi prispevali k družinskemu proračunu. Mnogi mladi odpotujejo v tujino in se vrnejo izobraženi, vendar pa doma ne dobijo služb. Tisti, ki imajo srečo, predvsem pa poznanstva, se zaposlijo pri kakšnem zasebnem podjetju, od javnih pa je med mladimi precej zanimiv kosovski PTK (telekom), kjer pa je že tako preveč zaposlenih. Tu dobijo okrog 500 evrov plače, kar je za kosovske razmere več kot odlično. Valon Xhaferi, direktor največje kosovske agencije za oglaševanje s šestnajstimi zaposlenimi pojasnjuje, da je zelo težko pridobiti priden deloven kader. Mladi naj bi mnogokrat izsiljevali s plačo, saj se zavedajo, da je težko dobiti tekoče angleško govoreče ljudi. Malo naj bi jih bilo pripravljenih delati od 8 do 10 ur dnevno.

Močno je razširjena korupcija in organizirane so  kriminalne tolpe. O tem so mnogo slišali tudi moji sogovorniki iz Semenarne Ljubljana, Adrie Airways, ter Cinkarne Celje, čeprav sami konkretnih izkušenj s tem v zvezi niso imeli. Alen Mlekuž iz Adrie Airways je o korupciji dejal naslednje: »Prepričan sem, da obstaja, a sam menim, da se velikokrat to kaže v blažji obliki. In sicer takrat, ko nekdo nekoga postavi v prednost zaradi takšne ali drugačne prijateljske vezi.« Mnogokrat se razne nepravilnosti in imena krivcev javno objavi, vendar se večini od njih nič ne zgodi. Težava naj bi bila predvsem v vladi in pravosodnem sistemu, zaradi katerega ima Kosovo precej slab sloves. Nepravilnosti se dogajajo tudi v zdravstvenem sistemu. Ministrstvo za zdravje je mnogokrat deležno kritik, da ne zna upravljati s proračunom. Zaposlenega je veliko nekvalificiranega in strokovno slabo podkovanega kadra. Veliko zdravnikov je podkupljivih, zato se mnogi odpravljajo na zdravljenje v Makedonijo. Naj samo omenim, da zdravniki v večini  prejemajo plačo, ne veliko višjo od 150 evrov mesečno. Zato jih večina dela še v zasebnih praksah na črno. Gospodarstvo torej otežujejo slabo vodenje ekonomske politike, otežen dostop do zunanje trgovine, etnični spopadi, pa tudi slaba izobraženost. 6 odstotkov odraslih je nepismenih, polovica pa jih ima samo osnovnošolsko izobrazbo.

Energetski sektor kot rešilna bilka?
Kaj je torej tisto, s čimer bi si lahko ekonomija Kosova opomogla? Njihova zemlja je bogata z rudnimi bogastvi, katerih še ne morejo izkoristiti. Pomembne rudnine so svinec, lignit, cink, nikelj in magnezij, poznavalci pa priporočajo predvsem navezavo na lignit, ki bi lahko privabil tuje vlagatelje. Zemlja naj bi vsebovala tudi okrog 15 milijard ton rjavega premoga, s katerim bi lahko zaslužili pravo bogastvo, saj naj bi bilo to najbogatejše območje s premogom v tem delu Evrope.

Mnogi opozarjajo na potenciale kmetijstva zaradi rodovitne zemlje in ugodnega podnebja, a jih ne uspejo realizirati zaradi pomanjkanja tehničnega znanja, sredstev ter  moderne opreme.

Glede na etnično pestrost Kosova in njegove  številne kulturne spomenike, ki so ohranjeni še od srednjega veka, bi lahko vlagali tudi v razvoj turizma. Kar nekaj kulturnih spomenikov je bilo uničenih med etničnimi spopadi, vendar je še mnogo ohranjenih stavb, predvsem cerkva, vrednih ogleda. Turistov, ki si želijo spoznati Kosovo, ni malo. Problem se pojavi pri nezainteresiranosti države za vlaganje v ta gospodarski sektor.Ena  takih je mošeja Sinana Pashe v Prizrenu z najvišjim minaretom na Balkanu, zraven nje stojita še katoliška ter pravoslavna cerkev, kar predstavlja večetnični značaj države. Vendar pa je turistični potencial neizkoriščen. Turistov, ki si želijo spoznati Kosovo, ni malo. Problem se pojavi pri nezainteresiranosti države za vlaganje v ta gospodarski sektor. Vsaj do razglasitve neodvisnosti je bilo tako, verjetno se bodo stvari počasi izboljšale. Za zdaj pa je večina turistov bolj ali manj prepuščenih samim sebi.

Električni in vodni mrki
Pred odhodom na Kosovo, pa naj bo to zasebni ali poslovni obisk, moramo biti pozorni na dve stvari, in sicer na nenehne izpade električne energije in vodovoda ter na brezupno iskanje ulic, katerih imena so leta 2001 spremenili, vendar jih nihče ne pozna. Glede izpada električne energije ima največje probleme Priština s 500 tisoč prebivalci. Proizvedejo manj energije, kot je potrebujejo. Probleme jim povzročajo neurejena kanalizacija in vodovod ter neplačevanje računov za elektriko. Inkasantov se namreč ljudje mnogokrat kar fizično lotijo, saj ne želijo plačevati računov. Zaradi tega so pri KEK (Kosovsko podjetje za proizvodnjo, distribucijo in prodajo električne energije) sprožili osveščevalno medijsko kampanjo, ki nagovarja ljudi naj plačujejo električno energijo ravno tako, kot morajo na primer plačati  pralni prašek.

Zanimiv je tudi problem s poimenovanjem ulic. Po spopadih s Srbi leta 2001, so se Kosovarji odločili, da bodo preimenovali vse svoje ulice, ki so bile poimenovane po znanih Srbih in drugih Jugoslovanih. Glavni kosovski ulici, Beograjsko in Partizansko, sta zamenjali ulici znanih Albancev, Kosovarjev in znanih tujih politikov ter književnikov. Ulica kralja Petra I. je postala bulvar Billa Clintona, Ulica Maršala Tita pa Ulica Mati Tereze. Na splošno naj bi bili prebivalci Kosova precej proameriško usmerjeni, kar je pričakovano, saj so bili Američani veliki pobudniki za razglasitev njihove neodvisnosti. Ulice so sicer preimenovane, vendar nihče ne pozna novih imen. Če boste koga na ulici vprašali za napotke, kako priti do te in te ulice, vam bo odgovoril v smislu: »Kar mimo trgovine z zeleno fasado, nato pa pri največjem drevesu zavij levo...«

POSLOVNI BONTON

Namesto direktnega napada obvezna predigra
Večina kosovskih podjetij je zasebnih. Mnogo podjetnikov več let dela v tujini in si nabira kapital in poznanstva, nato pa se vrnejo v domovino in ustanovijo lastno podjetje. Ker je za to potrebnega precej kapitala, se mnogokrat po finančno pomoč obrnejo na morebitne vlagatelje iz tujine. Tudi Slovenci sodelujemo z njihovimi podjetji in imamo kar nekaj izkušenj z njimi, tako da  lahko nekoliko osvetlimo pojem poslovnega bontona Kosovarjev. V prvi vrsti velja poudariti, da potekajo poslovna srečanja na Kosovu v precej sproščenem vzdušju. Zato naj se poslovnež ne prestraši, če ga bo kosovski kolega med močnim rokovanjem ob prvem srečanju tudi poljubil. Poljub sicer ni pravilo, ni pa niti izjema. »Različni družabni dogodki (kosila, večerje ipd.) pomenijo hkrati tudi priložnost za poslovne dogovore ter pogajanja. Najbolj uspešni so dogovori takrat, kadar je v odnosu začutiti prijateljstvo,« pravi Alen Mlekuž iz Adrie Airways. Najbolj uspešni so dogovori takrat, kadar je v odnosu začutiti prijateljstvo.Lahko se sicer zgodi, da se boste za srečanje dogovorili znotraj podjetja brez vnaprej dogovorjenega kosila ali večerje, pa vas bodo  kasneje povabili na slednjo. Podpisane pogodbe namreč zelo radi proslavijo. Takrat vas bodo povabili v svojo najljubšo restavracijo in poravnali stroške za večerjo. Vendar bodo naslednjič enako pričakovali od vas. Tudi vsebina pogovorov pri poslovnih srečanjih je na začetku precej sproščena. Mlekuž pravi, da veliko časa v pogovorih namenjajo temam izven začrtanega programa in da nekoliko ovinkarijo. »Dolge so 'predigre' o splošnih temah, ki vzdušje sprostijo in ga naredijo prijateljskega, šele nato se preide h konkretnim temam, brez ovinkarjenj,« še doda.

Razkorak med mladimi in starejšimi poslovneži 
Moja sogovornika iz Semenarne Ljubljana ter Ivan Federnsberg iz Cinkarne Celje pa sta izpostavila tudi nekaj razlik med mlajšo in starejšo generacijo poslovnežev. Te naj bi bile najbolj očitne v načinu oblačenja ter pri točnosti prihajanja na dogovorjena srečanja. Mlajši naj bi bili precej bolj urejeni. Nosijo kravate in se držijo dogovorjene ure, medtem ko si starejši gospodje vzamejo čas in pogosteje zamujajo na sestanke. Mlajši se držijo dogovorjene ure, medtem ko si starejši gospodje vzamejo čas in pogosteje zamujajo na sestanke.Za zamudo se sicer opravičijo, vendar jih to ne zmoti, da ne bi ob naslednjem srečanju spet zamujali. Tudi kravat ne nosijo tako pogosto kot mladi, ki naj bi po besedah gospoda iz Semenarne veliko dali na svoj videz. Zelo pomembna pri prvih poslovnih stikih pa je tudi raba vizitk, katere pogosteje uporabljajo predvsem mlajši. Te naj bi igrale pomembno vlogo pri prvem srečanju, saj so pomemben statusni simbol. Zato je ob prejemu nikar takoj ne vtaknite v zadnji hlačni žep, kot da vam ni mar zanjo. Kar pa je skupno obema generacijama, so stalne prekinitve srečanj zaradi pogostih telefonskih klicev.

Patriarhalna organizacija podjetij
Žensk na vodilnih položajih v poslovnem svetu je po besedah mojih sogovornikov bore malo oziroma jih sploh ni. Ponavadi jih je moč najti kvečjemu v administraciji. Gospod iz Semenarne pravi, da se opazi, »da so ženske večinoma doma in da jih nekako držijo na distanci.« Nadalje razmišlja, da jih to verjetno omejuje pri zaposlitvi in vstopu v poslovni svet, v katerem naj bi prevladovale predvsem tradicionalno moške vrednote. Ena izmed vrednot, ki jo izpostavljajo, je po njegovih besedah izpolnjevanje obljub. To je treba dosledno izpolnjevati, da potekajo poslovni dogovori v obojestransko zadovoljstvo.

Na sestankih, kjer sodeluje več oseb iz istega podjetja, je opazna hierarhična razporeditev. Ta je posebej opazna pri večjih podjetjih. Pri pogovorih jih sodeluje več, vendar se točno ve, kdo je glavni, in ta ima tudi nosilno vlogo. Pri pogovorih jih sodeluje več, vendar se točno ve, kdo je glavni, in ta ima tudi nosilno vlogo.Nekoliko drugače je pri manjših družinskih podjetjih, kjer so vloge med zaposlenimi bolj enakomerno razporejene. Ker imajo minimalno število zaposlenih v birokraciji, je lahko ena oseba hkrati vodja podjetja, računovodja, pa tudi taksist za prevažanje gostujočih poslovnih partnerjev. Pa vendar se tudi v takem primeru ve, kdo je šef.

Da je ne in ne je da
Ena izmed občutljivih tem pri poslovnih srečanjih s Kosovarji je pogovor o politiki. V zadnjem času so debate seveda pogosto povezane  z osamosvojitvijo. Ena izmed občutljivih tem pri poslovnih srečanjih je pogovor o politiki.Pri teh se je potrebno izogibati liberalnih pogledov, ki bi na kakršen koli način podpirali stališča Srbije. Omenjeni politični debati se je najbolje izogniti, razen če jo sami načnejo. Precej občutljivi pa naj bi bili tudi kar se tiče pogovora o njihovih dekletih in ženah. Tudi pri tem je najbolje biti kar se da zadržan in se vzdržati kakršnih koli komentarjev na njihov račun.

Glede na to, da je večinsko prebivalstvo Kosova Albansko, je več kot sedemdeset odstotkov prebivalcev muslimanov. Vendar vera v njihovem poslovnem življenju ni ključnega pomena. Temu verjetno botruje predvsem vpliv Albanije, ki je bila v sedemdesetih letih proglašena za sekularno državo in so prepovedali kakršno koli javno izkazovanje verske usmerjenosti. Tako tudi na Kosovu ljudje uživajo alkohol. Alkohol je zato tudi v poslovnem svetu prisoten in steklenica dobrega vina ali pa konjaka, kot pravi Mlekuž, je lahko dobro poslovno darilo. Ženske se ne zakrivajo, vendar naj bi se zadnje čase pojavljale na prištinskih ulicah tudi zakrite, kar sproža med mladimi vroče debate.

Glede rabe jezika je Mlekuž dejal slednje: »V komunikaciji s partnerji na Kosovu uporabljam večinoma takoimenovani  'srbohrvaški' jezik, občasno pa naletim tudi na poslovneže, ki tega jezika bodisi ne želijo govoriti, bodisi ga tudi v resnici ne znajo. To velja predvsem za mlajše poslovneže. V slednjem primeru komuniciramo v angleškem jeziku, katerega večinoma govorijo brezhibno. Če pa se zgodi, da ga ne znajo, uporabijo prevajalce.« Še na eno vrsto komunikacije je treba biti pozoren, in sicer na neverbalno. Pri Albancih namreč prikimavanje in odkimavanje pomenita ravno obratno kot pri nas. Odkimavanje torej pomeni da in prikimavanje ne. Podobno velja tudi v Bolgariji in Grčiji.

Kajenje je dovoljeno v vseh prostorih, s čimer se morate, če ste nekadilec, čim prej sprijazniti. Zakajene kavarnice pa tudi poslovni prostori so nekaj popolnoma vsakdanjega.

Skromna hotelska ter prometna ponudba
Kar se prometnih povezav ter možnosti prenočišč tiče, je izbira slaba. Mladi popotniki se s prijaznimi domačini lahko sicer pogosto dogovorijo za prenočišče v njihovih lastnih domovih, saj to pomeni domačinom tudi dodaten zaslužek, poslovneži pa se tega načina ne poslužujejo.

Mlekuž pravi, da avtobusni ter železniški promet na področju Kosova sicer obstajata, vendar so avtobusi ter vlaki  precej dotrajani. V glavnem mestu je moč najti dostojna prenočišča. Mednarodnih hotelskih verig sicer tam ni, obstaja pa veliko manjših privatnih hotelov.Ceste so v nekaterih predelih zelo slabo vzdrževane, a se trud za posodabljanje infrastrukture vidi, zlasti v Prištini. V glavnem mestu je moč najti dostojna prenočišča. Mednarodnih hotelskih verig sicer tam ni, obstaja pa veliko manjših privatnih hotelov. Cene za prenočišča so precej visoke. V vsakdanjem življenju uporabljajo dvojne cene za izdelke. Ene so za domačine in druge za turiste. Slednje so precej višje, kar pa je razumljivo glede na gospodarsko in socialno stanje države.

Zdi se, da so Kosovarji v življenju, predvsem tisti v Prištini, bolj ležerno naravnani. Zelo radi se srečujejo na kavicah, za katere si vzamejo čas. Podobno je tudi z njihovo delovno vnemo, glede katere ima gospod iz Semenarne Ljubljana po dolgoletnem sodelovanju z njimi zanimive izkušnje. Pravi da  »se hitro navdušijo, potem pa je odvisno od drugih, ali jih dovolj motivirajo in vzpodbujajo, da se zadeva tudi izvede. Stalno moraš prevzemati iniciativo, kontrolirati in preverjati, da se stvari premaknejo.« Če so vsi pogoji izpolnjeni, bo poslovno sodelovanje uspešno.

ANEKDOTA

Zaradi neurejenih in nelegalnih gradenj prihaja v Prištini mnogokrat do izpadov oskrbe z vodo. »Zadnjič smo bili skoraj ves teden brez vode v pisarniških prostorih,« opisuje Fisnik Ismaili, uslužbenec RTV Kosova, in nadaljuje: »Frajer v sosednji ulici je nekaj prenavljal in je meni nič, tebi nič zaprl na ulici glavni vodovodni dotok, toda tega nihče ni vedel. Ko je delo končal, je dotok preprosto ponovno odprl. Ko smo po tednu dni spet imeli vsi v ulici vodo, smo bili zgolj izjemno zadovoljni, nihče se ni več spraševal o vzroku za vodni mrk, na mestni upravi pa tako nihče ni znal pojasniti, zakaj smo brez vode.«

Fotografije: Ivanka Federnsberg, M Eriksson, garryknight.