KAZAHSTAN

GREGOR VELLACHER

Prostrana dežela velikih priložnosti

DOBRO JE VEDETI
Ruščina je bolj razširjena
O denarju tu in tam
Premišljeni urbanizem
Od jahanja do klobas
Hitro razvijajoči se kazahstanski trg

POSLOVNI BONTON
Ruski jezik v poslovnem svetu
Za posel se vedno najde čas
Izkaži spoštovanje
Vino za darilo? Raje ne.
Najprej vodka, posel kasneje
O konkurenci se ne govori
Oni pri nas? Zakaj pa ne.

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

Kazahstan je deveta največja država sveta, ki se je osamosvojila ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Po zaslugi velikih zalog nafte in zemeljskega plina, ki so ocenjene na vrednost 8,7 bilijona ameriških dolarjev, ima eno najhitreje razvijajočih se ekonomij v Aziji. Država meji na Rusijo, Kitajsko, Kirgizijo, Uzbekistan in Turkmenistan, na zahodu pa jo omejuje Kaspijsko jezero, kar pomeni, da ima odličen geopolitičen položaj.

Po zaslugi velikih zalog nafte in zemeljskega plina, ki so ocenjene na vrednost 8,7 bilijona ameriških dolarjev, ima eno najhitreje razvijajočih se ekonomij v Aziji.

V Kazahstanu so tudi velike stepe, ki se širijo od Mongolije pa do Ukrajine. Te ogromne travnate površine so bile, kakor piše John Noble, dom kazahstanskih prednikov, nomadskega ljudstva, ki je bilo del mongolskih plemen. Ta plemena je vodil Ghenghis Khan, nam bolj poznan pod imenom Džingiskan, ki je ustanovil največji imperij v zgodovini.

Ruščina je bolj razširjena
V državi živi nekaj več kot 15 milijonov ljudi. Celotno prebivalstvo sestavlja več kot sto različnih narodnosti, od tega jih je dobra polovica Kazahov, ki jim sledi tretjina Rusov.        Večina ljudi govori ruščino, ki se tudi uporablja pri sklepanju poslov.V Kazahstanu je tudi nemška manjšina, ki je bila tja internirana ob ruskem zajetju Nemcev v drugi svetovni vojni. 47 odstotkov ljudi je muslimanov - sunitov, 44 odstotkov je pravoslavnih, poleg tega pa je v Kazahstanu še 44 drugih veroizpovedi. Uradni jezik v državi je kazaški, čeprav ga govori le dobra polovica ljudi. Večina ljudi govori ruščino, ki se tudi uporablja pri sklepanju poslov. V zadnjih letih je država začela vzpodbujat učenje angleščine kot jezika mednarodnih odnosov in jezika poslov.

O denarju tu in tam
Denarna enota je Tenge. Kot piše Jure Grm, beleži kazahstansko gospodarstvo od leta 2000 naprej okoli 10-odstotno gospodarsko rast. Tej so najbolj pripomogle visoke cene nafte, povečana domača poraba in hitra rast izvoza. Gospodarsko rast pa spremlja tudi visoka inflacija, ki je v letu 2006 znašala 8,7 odstotka. Kljub temu je Tenga v letu 2006  pridobila proti evru 3,1 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa 5,8 odstotka.

Premišljeni urbanizem
Največje in do leta 1997 glavno mesto je Alma-Ata (Almaty), v katerem živi 1,6 milijona ljudi. Leži v jugovzhodnem delu države in je še danes trgovsko in družbeno središče. Od leta 1997 naprej je glavno mesto Astana. Ta leži na severu države, v bližini Rusije, in se bliskovito spreminja v mogočen državni center z moderno arhitekturo ter premišljenim urbanizmom. Astana je, kot piše novinar Steven Lee Myers, za razliko od drugih novo nastalih glavnih mest, kot je na primer Brasilia, zrasla iz ambicije zgraditi ne samo državno prestolnico, ampak tudi narodno identiteto. In vse to po zaslugi skoraj samo enega človeka, predsednika Nursultana Nazarbajeva, ki je na oblasti vse od leta 1989. Njegova vladavina je izjemno odločna in politični opoziciji ne dopušča veliko svobode. Verjetno je prav to tisto, kar je dalo Kazahstanu stabilnost v nemirnem obdobju po razpadu Sovjetske zveze.

Od jahanja do klobas
V Kazahstanu obstaja, tako kot marsikje drugod, precejšnja razlika med življenjem na podeželju in v mestu. Vsekakor pa se vsepovsod izražajo močne vezi med sorodstvom in spoštovanje do starejših. Družina je bila, kakor piše Betsy Wagenhauser, vedno temelj nomadske družbe in to se pozna še danes, ko je nomadov v Kazahstanu le še peščica. Kazahstanci se še vedno obračajo k tradiciji, da bi si osmislili svojo identiteto.

Ena izmed tradicionalnih iger je kokpar. To je nekakšen nogomet, pri katerem igralci jahajo konje, namesto žoge pa imajo živalsko okostje. Konji so njihove najljubše živali in Kazahstanci so znani kot izjemno spretni jahači. Malokdo ve, da so streme in kočijo prvi naredili prav Kazahstanci, ki imajo tako zelo radi konje, da so ti obenem tudi njihova najljubša hrana. Čeprav, kot piše Nadia White, strogo ločujejo konje, ki so za ježo, od tistih, ki so namenjeni prehranjevanju.

Ena od bolj znanih nacionalnih jedi je besparmak. To so veliki kosi kuhanega (s kostjo) konjskega mesa, ki jih postrežejo z juho in rezanci. Besparmak pomeni pet prstov in v njihovi navadi je, da meso in rezance jedo z roko in ne s priborom. Poleg konjskega mesa, iz katerega izdelujejo tudi odlične salame, uživajo še ovčetino in jagnjetino, razne sire, suho sadje in solate ter tudi kumys, fermentirano kobilje mleko in ne živalski urin, kot pravi Borat v kontroverznem filmu Sache Barona Cohena.

V kazahstanski tradiciji je normalno, da povabijo gostitelji svoje goste k sebi domov in jim postrežejo z najboljšo hrano, kar je premorejo. Čeprav seveda ni nujno, da hrana ugaja gostom, kajti v Kazahstanu je le malokdo vegetarijanec. In če gost ne sprejme pogostitve, bo gostitelj to vzel kot žalitev, saj je, kot piše antropolog Marcel Mauss v knjigi Esej o daru in drugi spisi, darilo treba obvezno sprejeti in ga tudi obvezno vrniti.

Če gost ne sprejme pogostitve, bo gostitelj to vzel kot žalitev.Vsekakor pa v današnjem modernem Kazahstanu, seveda v večjih mestih, poznajo navade Zahodnjakov. V mestih boste našli tudi restavracije s tujimi kuhinjami. Post-sovjetski Kazahstan se prenavlja in postaja moderna evrazijska država. Novodobna arhitektura, nakupovalni centri, verige zahodnih trgovin, bari, kavarne, restavracije, hoteli, diskoteke in mobiteli za vsakega so zasenčili sovjetski vtis monotonih blokovskih naselij. In tudi moderni avtomobili bodo počasi povsem zamenjali stare Lade, te pa se bodo verjetno umaknile na podeželje k revnejšim kmetom in zamenjale živali kot prevozno sredstvo.

Hitro razvijajoči se kazahstanski trg
Kazahstan je še vedno ena tistih manj poznanih držav, še posebno to velja pri investicijah vanjo. In ker vsi gospodarski kazalci kažejo na rast in stabilnost tudi v prihodnje, je zelo verjetno, da bo Kazahstan postal nova Meka za investitorje. Po pisanju Lucije Bošnik je Branko Stanojkovski, stalni predstavnik gospodarske zbornice Kazahstana za Nemčijo, Avstrijo in države Beneluksa, sicer rojen Makedonec, nad državo izjemno navdušen in poziva vse naj vstopijo na kazahstanski trg. Pravi, da bodo, tako kot so to storili za nafto in plin, dodelili koncesije za izgradnjo železniške in cestne infrastrukture. Gospodarski kazalci kažejo na rast in stabilnost tudi v prihodnje, zato je zelo verjetno, da bo Kazahstan postal nova Meka za investitorje. Pove tudi, da so v Kazahstanu veliko bolj zaželena mešana, torej partnerska podjetja, kot pa samo tuja in da prvih pet let podjetjem ni treba plačevati davka na dobiček. Ob tem pa zaključi, da se od slovenskih podjetij najbolj splača vstopiti na trg tistim, ki so iz lesne industrije, industrije zdravil, kmetijskih izdelkov, čevljev in tekstila ter podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom. Turizem je področje, na katerem si želijo v naslednjih letih napredovati in privabiti v državo čimveč ljudi ter seveda denarja. Predsednik Nazarbajev je tudi sklenil, da bo Kazahstan do leta 2015 med 50 najbolj razvitimi državami na svetu.

Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije so bile do leta 2005 naložbe slovenskih podjetij v Kazahstanu skromne, znašale so manj kot 1 milijon evrov, medtem ko pa naložb kazahstanskih podjetij v Sloveniji sploh ni.

POSLOVNI BONTON

Ruski jezik v poslovnem svetu
Preden vstopimo na nam tuj trg, je izjemno pomembno, da se poučimo o načinih tamkajšnjega poslovanja, o pogajalskih tehnikah, o načinih mišljenja in vedenja ter življenja nasploh. Vedno se moramo zavedati, da ima, kot piše Terri Morrison v knjigi Kiss, Bow, or Shake Hands, vsaka kultura sistem za razločevanje pravilnega od napačnega ali dobrega od zlega. Če se torej ne bomo prilagodili tujim razmeram, je zelo velika možnost, da bo naš posel propadel, ne glede na to, kako dobri ali uspešni smo v svoji stroki. Obenem pa moramo imeti v mislih tudi to, da vsaka komunikacija poteka med posamezniki in ne med celotnimi kulturami.

Esad Ajeti piše, da je treba v državah SND (Skupnost neodvisnih držav) upoštevati prevlado ruščine kot poslovnega jezika in počasno krepitev angleščine. V državah centralne Azije moramo biti pozorni tudi na vpliv plemenskih in družinskih klanov ter vodij. To kaže, da so v centralni Aziji in posebej v Kazahstanu sorodstvene vezi zelo pomemben člen v razvoju ekonomije. Kot piše antropologinja Rosamund Shreeves, so v Kazahstanu po letu 1991 s privatizacijo, ki so jo podpirale domača vlada in tuje organizacije, nastala številna podjetja, ki so začela svojo pot kot družinska podjetja.

Če se torej dobro pripravimo vnaprej, imamo velike možnosti za uspeh, saj do leta 2007 še ni bilo velike mednarodne konkurence na kazahstanskem trgu.

Za posel se vedno najde čas
V Kazahstanu je treba priti na sestanek vedno točno. Ampak, kot pravi malteški poslovnež Alain Mangion, ne smemo pričakovati, da bodo vedno točni tudi Kazahstanci. Vizitke se izročajo z obema rokama, skoraj  kot da bi dajali darilo in, če ima oseba pomemben status, se je priporočljivo rahlo prikloniti. Kot v vseh bivših sovjetskih republikah je zelo pomemben močan stisk roke. V Kazahstanu je treba priti na sestanek vedno točno. Ne smemo pa pričakovati, da bodo vedno točni tudi Kazahstanci.Na prvem sestanku je obvezna obleka, čeprav to za Kazahstance ne bo vedno veljalo. Važno je le, da je gost primerno oblečen in jim tako izkaže spoštovanje. Sestanki se običajno začnejo v njihovi pisarni z obveznim ogledom vseh prostorov.  Delovni čas, kot pravi drugi poslovnež iz Malte, se zelo spreminja. Ponavadi si vzamejo kakšno uro prosto za popoldanski počitek, ampak če je treba, se lahko dnevni red vedno znova in znova prilagodi. Še posebej za tuje poslovneže si Kazahstanci vzamejo čas in odpovejo vse svoje obveznosti, da se lahko posvetijo poslom. Sestanki lahko torej trajajo tako dolgo, kolikor je treba, da se sklene posel. Kljub temu pa ponavadi mislijo, da boste kot tujec hoteli imeti popoldanski počitek in da naslednje jutro ne boste vstali zgodaj.

Izkaži spoštovanje
Naslednji malteški poslovnež pravi, da je zelo pomembno izkazati spoštovanje. Ne smemo se obnašati, kot da smo prišli k njim samo za njihovo dobro. Sebe bodo vedno poskušali prikazati kot močne ljudi in bodo gledali na poslovni odnos kot na odnos, ki je sestavljen iz dveh enakovrednih strani. V Kazahstanu gre vedno za neko recipročnost in če tega ne boste pokazali, boste težko sklenili posel, saj so Kazahstanci zelo ponosen narod. Tamkajšnji poslovneži pa ne izkazujejo pretirano svoje veroizpovedi in verskih navad. Duhovnost ni vpletena v poslovno sfero, tako kot je to na primer v Hong Kongu.

Vino za darilo? Raje ne.
Zelo dober prvi vtis boste seveda naredili s primernim poslovnim darilom. Najraje imajo kakšno knjigo o državi, iz katere prihaja poslovnež ali pa kakšne spominke, saj so zelo radovedni. Vedno jih zanima, kako ljudje živijo drugje in kakšna je njihova kultura. Pravo poslovno darilo ima lahko, kot piše etnolog Janez Bogataj v knjigi Kultura poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, izrazito promocijsko funkcijo. Le paziti moramo, kaj bomo izbrali, saj je, kot še piše, miniaturni kozolec popolnoma neprimerljiv z monografijo o fenomenu slovenskega kozolca. V Kazahstanu je večina ljudi muslimanov, na katere verjetno s steklenico tudi najboljšega slovenskega vina ne boste naredili dobrega vtisa.V našem primeru je treba predvsem misliti na to, da je v Kazahstanu večina ljudi muslimanov, na katere verjetno s steklenico tudi najboljšega slovenskega vina ne boste naredili dobrega vtisa.

Najprej vodka, posel kasneje
Kot pravi Alain Mangion, se v Kazahstanu do sklenjenega posla ne pride prav hitro. Bivša sovjetska mentaliteta pač ne popušča. Pogovori na sestankih se začnejo z družinskimi odnosi, z življenjskimi izkušnjami itd. Preden se lahko sklene posel, se je treba najprej bolje spoznati. Zato bodo Kazahstanci najprej klepetali, vam pokazali svojo družino in/ali svoj dom, vam pokazali mestne znamenitosti ter se nasploh trudili, da bi se počutili čim bolj udobno. Peljali vas bodo na kosilo, večerjo in vam dali piti ogromne količine vodke - tisti, ki niso muslimani, včasih pa tudi muslimani - kar je lahko za človeka, ki ne prenaša dobro alkoholnih pijač vse prej kot zabavno, sploh če pomislimo na naslednje jutro. Včasih vam bodo ponudili celo zabavo z ogromno dekleti. Peljali vas bodo na kosilo, večerjo in vam dali piti ogromne količine vodka.Komaj ko se boste počutili kot sproščen gost, pa se lahko začnejo pogovori o poslovnih stvareh. Ti pogovori se lahko zaključijo zelo hitro ali pa tudi trajajo v nedogled. Na splošno nimajo nekega stalnega obrazca, ko gre za pogajanja. Razen tega, da se celotno srečanje odvija v približno obratnem vrstnem redu, kot pa smo ga vajeni na Zahodu. Pri nas je pač navada, da se najprej pogovorimo o poslih in potem začnemo pogovor zapletati z vedno bolj neformalnimi zadevami.

O konkurenci se ne govori
Pogovor o drugih kazahstanskih podjetjih ni priporočljiv, dokler se z osebo, s katero se pogovarjate, odnos ne spremeni iz formalnega v prijateljskega. To pa se ponavadi zgodi kar hitro in potem se lahko sogovornika vpraša, kot prošnja za nasvet, kaj si misli o tem in onem podjetju. Kazahstanci tudi hitro postanejo ljubosumni in če se jih sprašuje o njihovi konkurenci, vam bodo hitro obrnili hrbet. Iz povedanega je samo po sebi razumljivo, da si Kazahstanci želijo narediti na partnerje čim boljši vtis. Zato se tudi trudijo, da bi podjetja imela čim boljši imidž.

Oni pri nas
Ker se sami zelo trudijo za goste in partnerje, ko le-ti pridejo k njim, pričakujejo, da bo za njih poskrbljeno podobno, ko bo situacija obrnjena. Kljub temu jim ni treba priskrbeti žensk, saj jih pretirano ne zanimajo, ko so na poti. Takrat so preveč osredotočeni na nov način življenja. Zato je obvezno, da se jih pelje na dolge večerje, na katerih hrana izgleda bleščeče in tudi draga, čeprav ni nujno, da v resnici res je. Pričakujejo tudi, da bodo deležni kakšnega turističnega pohoda med znamenitostmi. Predvsem pa, da bodo lahko domov odnesli lokalne tradicionalne stvari in spominke. Poslovanje v Kazahstanu je torej podobno tistemu, ki ga poznamo z Balkana in iz vzhodne Evrope. Če  bomo upoštevali, da vstopamo v njihov svet, ne bi smeli imeti velikih težav pri sklepanju poslov.

ANEKDOTA

Alain Mangion je opisal dogodek, ki se je zgodil v savni. S svojim poslovnim partnerjem sta bila po obilnem in napornem kosilu, ki sta ga zalila s precej vodke (ta precej pač ni veljal za kazahstanskega poslovneža) skupaj v savni in se pogovarjala o vsakdanjih rečeh. Seveda ne o poslih, ker še nista bila tako daleč. O  tem sta spregovorila šele čez par ur. Čez nekaj časa je Alain zadremal, a se je na njegovo začudenje kar hitro prebudil, saj ga je poslovni partner začel z drevesnimi vejicami nežno tepsti po hrbtu. Pravi, da ni bilo boleče, ampak si je vseeno mislil: »Kaj za vraga?« Kasneje so mu povedali, da je to normalni običaj, ki je poznan tudi v Rusiji, s katerim pač hočejo gosta ali partnerja še dodatno sprostiti.

Fotografije: babasteve (zgoraj), , Lauras512 (sredina), Irene2005 (spodaj).