Prijaznost s kančkom formalnosti

DOBRO JE VEDETI
O Canada!
Kdo je kdo?
Ohranjanje tradicije tudi v gospodarstvu
Bolj odprti in svobodomiselni kot Američani

POSLOVNI BONTON
Kombinacija prijaznosti, formalnosti in neformalnosti
Tipičnih kanadskih poslovnih navad ni
Za poslovno srečanje je vedno čas
Točnost, videz in obdarovanje
Pravila in dogovore je treba upoštevati
Večkulturnost kot mistifikacija
Tim pomembnejši kot posameznik

ANEKDOTA

DOBRO JE VEDETI

O Canada!

Kanadska himna O Canada! opeva deželo, ki jo ponavadi najprej povezujemo s čudovito naravo, pri tem pa pozabljamo, da Kanada niso le prostrane prerije, gozdovi in zasnežene gore, temveč tudi neverjetna mešanica različnih kultur in tradicij.

Zgodovina te države je razgibana, vendar jo je pomembno zaznamovala tradicija miroljubnosti, kar se med Kanadčani odraža še danes. Tako kot ZDA je bila tudi Kanada britanska kolonija, danes pa je članica Commonwealtha. Preplet, ki ga poznamo danes, je rezultat sobivanja francoskih in britanskih prišlekov iz Evrope ter koloniziranja prvotnih prebivalcev, to je Inuitov in severnoameriških staroselcev (Cree, Ojibwa, Dene ter številnih drugih, ki jih danes imenujemo First Nations - Prvi narodi). V kasnejših dobah pa je pomembno vplival še prihod številnih priseljencev iz mnogih dežel sveta.

Francozi so že v prvih desetletjih 16. stoletja ustanovili kolonijo Nova Francija (Nouvelle-France), današnji Québec. Proti koncu 16. stoletja je na Novi Fundlandiji svojo kolonijo ustanovila še Velika Britanija. Med tema dvema velesilama je bilo stalno prisotno tekmovanje za pridobivanje novih kolonij na tem področju ter želja po monopolu nad trgovino s krznom. Kanado so si Britanci dokončno prisvojili leta 1763, 1. julija 1867 pa je bila združena večina kolonij in tako je nastal Dominion Kanada, kar pomeni začetek moderne, samostojne Kanade. V kasnejših letih je svoja ozemlja širila dalje proti zahodu. Danes je Kanada ustavna monarhija, ki je hkrati tudi parlamentarna demokracija in federacija. Uradno je vodja države britanska kraljica, a je Kanada suverena država v zunanjih odnosih in notranji politiki.

Kdo je kdo?

Leta 2001 je bilo v Kanadi popisanih okoli 200 etničnih skupin, ki govori približno 100 različnih jezikov. Politični voditelji Kanado radi razglašajo kot večkulturno deželo, med njimi tudi nekdanji premier ene od provinc Gary Filmon: »Kanada ima preteklost prvobitnih ljudstev, dvojezično sedanjost in večkulturno prihodnost.« O tem, ali je večkulturnost predvsem vrsta politične propagande in nima dejanske teže, bi se dalo razpravljati. Pomembno pa je vedeti, da kanadsko politiko še danes zaznamujejo težnje po odcepitvi province Québec, kjer prevladuje francosko govoreče prebivalstvo. Izven velikih mest v tej provinci skorajda ne govorijo angleško in po nekaterih podatkih naj bi samo francosko govorilo približno 13,3 odstotka prebivalcev Kanade.

Kljub dvema referendumoma, na katerih so se prebivalci Québeca odločili za ohranitev province znotraj Kanade, pa zadeve še zdaleč niso ohlajene. Posebna zgodba so tudi staroselci ter Inuiti in Metisi, katerim so se v zgodovini dogajale krivice, ki so posledice dolgotrajnega procesa kolonizacije. Kanadska vlada se je tem ljudstvom leta 1998 opravičila in že naslednje leto približno eno petino državnega ozemlja na severu dodelila v nadzor pretežno inuitskemu prebivalstvu. Sicer pa je Kanada znana tudi kot država, kamor se je v več valovih priseljevalo na milijone ljudi z vsega sveta. Med priseljenci so bili tudi številni Slovenci in konec sedemdesetih let 20. stoletja naj bi jih tam bilo med 25 in 30 tisoč. Rezultat dolgoletnega priseljevanja so številne kitajske, italijanske, grške in druge skupnosti v večjih kanadskih mestih.

Po mnenju Julijane Mary Dolenšek Vode, magistre kanadske književnosti, profesorice angleškega jezika in zgodovine, sicer rojene v Kanadi, kjer je živela 8 let in pol, je primer kanadske podpore večkulturnosti podelitev kanadskih državljanstev. Ta poteka vsako leto prvi julij, na dan državnosti (Canada day). Tej podelitvi je bila priča leta 2007 v Hamiltonu, kjer so po slovesni prisegi in podelitvi vsako državo, iz katere so prihajali novi kanadski državljani, predstavili ter ponujali njihove nacionalne jedi.

Ohranjanje tradicije tudi v gospodarstvu

Kot zanimivost kanadskega gospodarstva lahko omenimo podjetje Hudson's Bay, najstarejšo korporacijo, ki neprekinjeno obratuje od leta 1670. Več stoletij je nadzorovala trgovino s krznom, njihove trgovine, imenovane The Bay, pa - kljub vsesplošnemu nasprotovanju krznu - še danes najdemo po vsej Kanadi. Prav krznarstvo je ena od dejavnosti, zaradi katere je kanadsko gospodarstvo v preteklosti hitro napredovalo. V poznem 19. stoletju so na zahodu odkrili še velika področja rodovitne zemlje ter zlato na območju gorovja Klondike, danes pa med drugim izkoriščajo zaloge nafte v provinci Alberta in zemeljski plin na arktičnem območju. Kanadska družba se je po drugi svetovni vojni iz kmetijstva hitro usmerila v industrijo in storitve, ki danes ustvarijo več kot 70 odstotkov BDP. Poleg tega ima Kanada velike zaloge naravnih bogastev in predstavlja eno od pomembnejših proizvajalk zlata, niklja, aluminija, cinka, svinca, zemeljskega plina, žita in lesa. Ekonomski analitiki Kanadi napovedujejo še nadaljnjo rast gospodarstva. Po podatkih iz leta 2008 je bilo v ZDA usmerjenih več kot 77 odstotkov kanadskega izvoza, kar za ZDA predstavlja okoli 15 odstotkov uvoza - to Kanado umešča na drugo mesto med uvoznicami v ZDA. Nekaj več kot 52 odstotkov kanadskega uvoza pa predstavljajo proizvodi iz ZDA, kar je prek 20 odstotkov izvoza ZDA - tudi tu je Kanada na drugem mestu. V obeh primerih so ZDA za Kanado na prvem mestu. ZDA zadnje čase poleg proizvodov »uvaža« tudi kanadsko delovno silo, saj se veliko Kanadčanov odloči za delo v ZDA zaradi boljših možnosti za napredovanje kariere in višjih plač.

Bolj odprti in svobodomiselni kot prebivalci ZDA

Kanadčani radi dokazujejo, da so drugačni od prebivalcev ZDA, podobnosti pa pogosto zanemarjajo. Izvršni direktor solkanskega visokotehnološkega podjetja Instrumentation Technologies, ki je nekaj časa pogosto sodeloval s poslovnimi partnerji v Kanadi, je mnenja, da je Kanada mešanica ZDA in evropskega načina življenja. Meni, da na kanadski način življenja močno vplivajo ZDA, vendar se v nekaterih bistvenih stvareh od svoje južne sosede razlikujejo. Ena od njih je na primer posedovanje orožja, ki je v Kanadi prepovedano. Nadalje se ima kanadska družba za bolj svobodomiselno od svoje južne sosede: leta 2003 so v mnogih kanadskih provincah dovolili istospolne poroke in dandanes posvojitve otrok med takimi pari niso nenavadne.
Kanado vsekakor mnogi prepoznamo po javorovem listu, ki se nahaja tudi na državni zastavi. Marsikdo je najbrž tudi slišal, če ne že okusil javorov sirup, ki je dodatek mnogim kanadskim kulinaričnim specialitetam. Ena izmed lastnosti, ki si jo Kanadčani pripisujejo, je tudi miroljubnost, a obstaja izjema - hokej! To je zelo priljubljen šport, za njim pa po priljubljenosti zaostaja lacrosse. Po prepričanju mnogih sta se oba športa razvila na območju današnje Kanade. Danes zopet deluje liga za lacrosse, tako da se ta šport ponovno oživlja. Gre za igro, ki je podobna nogometu, le da uporabljajo manjšo gumijasto žogo, ki jo igralci prenašajo naokrog s palicami, na katerih je na spodnjem delu pritrjena košarica. Pomemben je tudi baseball.

In zakaj ne bi omenili, da so prav Kanadčani izumili instant pire krompir; da je bila v Vancouvru in okolici posneta večina epizod Dosjejev X; da je bil v Torontu rojen Jim Carrey; da je bila na področju Kanade že v 15. stoletju ustanovljena federacija petih indijanskih skupnosti, imenovana Irokeška liga, ki naj bi bila model, po katerem so napisali ustavo ZDA; da je Kanada dežela mnogih znanih glasbenikov in glasbenic ter glasbenih skupin, kot so Joni Mitchell, Neil Young, Leonard Cohen, Céline Dion, Bryan Adams, Rush, Alanis Morissette ...

POSLOVNI BONTON

Kombinacija prijaznosti, formalnosti in neformalnosti

Po besedah Julijane Mary Dolenšek Vode so Kanadčani zelo prijazni in vljudni ljudje. Pravi, da jih že od malega navajajo na red in disciplino, kar se pozneje odraža tudi pri njihovem delu. Po njenih izkušnjah so izredno ustrežljivi in če le morejo, priskočijo na pomoč, za kar pa običajno ne pričakujejo povračila. Tudi uradniki, čez katere se pri nas nemalokrat pritožujemo, so v Kanadi, po trditvah Julijane Dolenšek Vode, vedno pripravljeni pomagati. Eden od pokazateljev prijaznosti, ki ga, odkar živi v Sloveniji, pogreša, je tudi odgovarjanje na neodgovorjene telefonske klice. Pravi, da se je v Kanadi naučila, da vedno vrneš klic, ne glede na to, ali ti je telefonska številka znana ali ne. Odnosi med ljudmi so tudi v poslovnem svetu precej pristni in, kot pravi izvršni direktor Instrumentation Technologies, precej neformalni. Po njegovih opažanjih poslovna srečanja sicer imajo neko formalno strukturo, a to še ne pomeni, da so tudi odnosi med poslovnimi partnerji tako formalni. Eveline Charles, direktorica kanadskega podjetja EvelineCharles Salons & Spas, pravi, da so odločitve o formalnosti oziroma neformalnosti večinoma prepuščena posameznim podjetjem. Za naslavljanje velja, da je bolj neformalno. Poslovneži se med seboj večinoma naslavljajo kar po imenih, razen v nekaterih situacijah, ko predvsem starejše osebe, zaposlene v administraciji, nazivajo z Mr., Mrs. ali Miss. Vladne uradnike in dostojanstvenike se naziva z njihovimi nazivi. Po besedah Eveline Charles je enakopravnost med spoloma prisotna v večini podjetij. Ista sogovornica tudi poudarja, da je vsem skupno tudi politično korektno izražanje, ki ga upoštevajo vsi podjetniki.

Tipičnih kanadskih poslovnih navad ni

Po besedah Eveline Charles se moramo zavedati, da je Kanada zelo velika država z dvema uradnima jezikoma in številnimi kulturami, ki vplivajo k pisanosti v kanadskem poslovnem svetu. Znotraj določenih kulturnih okolij priseljenci še vedno vzdržujejo nekatere navade, kot jih poznajo v državi, iz katere prihajajo. V večkulturnem okolju veljajo neki splošni standardi, o tipičnih kanadskih poslovnih navadah pa težko govorimo, saj ima vsako poslovno okolje svoje posebnosti, ki jih Kanadčani običajno upoštevajo. Izvršni direktor Instrumentation Technologies je kljub temu opazil nekatere splošne razlike med angleško govorečim delom in francosko govorečim delom Kanade. Trdi, da za angleško govoreče poslovne partnerje velja, da so bolj striktni in da hitreje preidejo k poslu, medtem ko v francosko govorečem območju večjo pozornost namenjajo bolj osebnim temam pogovorov. Za francosko govoreče Kanadčane naj bi torej veljalo manj formalnosti, kar se kaže predvsem v bolj osebnih odnosih. Eveline Charles, ki dela v angleško govorečem delu države, pa pravi, da je vedno dobrodošla gesta stisk roke ob pozdravu, slovesu ali ob sklenitvi posla.

Za poslovno srečanje je vedno čas

Kot pravi izvršni direktor Instrumentation Technologies, imajo Kanadčani pogosto navado, da o poslu razpravljajo ob obroku hrane, saj radi mešajo družabno življenje s poslovnim. Isti sogovornik meni, da ni bistveno, za kateri obrok gre, saj se prilagajajo času, ki ga ima gostujoči partner na razpolago. Spominja se tudi, da je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v navadi na poslovne večerje vabiti tudi zasebne spremljevalce ali spremljevalke poslovnih partnerjev, a danes po njegovem mnenju tega ni več. Izvršni direktor Instrumentation Technologies je tudi prepričan, da so Kanadčani zelo delovni ljudje, saj velikokrat podaljšajo svoje urnike, ki ponavadi trajajo od 8.30 do 16.30. Urniki se lahko razlikujejo glede na dejavnost, s katero se podjetje ukvarja. Kot zanimivost lahko dodamo, da nekateri turistični vodniki navajajo, da imajo Kanadčani v povprečju tri tedne več dopustov kot prebivalci ZDA.

Točnost, videz in obdarovanje

Točnost, oblačilni kodeks in obdarovanje so po pripovedi izvršnega direktorja Instrumentation Technologies v kanadskem poslovnem svetu precej podobni kot v zveznih državah na severu ZDA. Točnost je pri poslovnih srečanjih pomembna in zamujanje ni zaželeno. Po mnenju istega sogovornika obdarovanje ni navada, ki bi bila prisotna v svetu kanadskih poslovnežev: včasih se sicer lahko podari manjše darilo ob sklepu pogodbe, vendar to ni pogosta praksa. Videz poslovnih moških in žensk je po njegovih trditvah eleganten: formalno moško oblačilo je obleka s kravato, bolj neformalno pa hlače in srajca brez kravate in suknjiča. Ženske pogosto oblačijo krila z bluzo ali puloverjem oziroma kostim s hlačami ali krilom. Izvršni direktor Instrumentation Technologies tudi dodaja, da se videz poslovnežev razlikuje od mesta do mesta - na primer v Vancouverju je, v primerjavi s kakšnim drugim mestom, opazil bolj neformalno opravo.

Pravila in dogovore je treba upoštevati

Julijana Mary Dolenšek Vode pravi, da je že zelo mlada spoznala, da se Kanadčani vedno držijo tega, kar rečejo. Če se z njimi nekaj dogovoriš, to tudi izpeljejo, in stvari ne obljubljajo, če vedo, da jih ne bodo mogli opraviti. Pri tem je omenila tudi, da Kanadčani ponavadi niso »narejeni na zadnji moment«, ampak si za stvari vzamejo čas in se nanje pripravijo. Zanje je zelo pomembno zaupanje, zato se tudi držijo tistega, kar podpišejo. Ko je gospa Dolenšek Vode imela opravke s kanadskimi uradniki, je podpis vedno bil tisti, ki je največ veljal. Na primer, za podatke, ki jih je pošiljala v Kanado, je bil dovolj podpis nekega duhovnika ali učitelja, le da ni sorodnik, saj že te osebe lahko jamčijo za resničnost podatkov. Ista sogovornica poudarja, da to velja tudi za vsa druga pravila, saj naj bi bil določen dogovor spoštovan in veljal za vse.

Na tem mestu je treba še dodati, da je v Kanadi vsak uraden dogovor dvojezičen - angleški in francoski. Pri sklepanju pogodb je zato treba biti pozoren, da se v primeru sodelovanja s podjetjem v francosko govorečem delu Kanade dokumente zapiše tudi v francoščini. Sicer pa je čas sklepanja pogodb po mnenju Eveline Charles odvisen od posameznega primera: če gre za nove ali bolj zapletene projekte, je sklepanje pogodb lahko dolgo in zapleteno, pri dopolnjevanju pogodb ali, ko gre za že utečene poti proizvodov oziroma storitev, pa je lahko sklenitev pogodbe zelo hitra.

Večkulturnost kot mistifikacija

Čeprav so sogovorniki izpostavljali, da sta odprtost in tolerantnost karakteristiki, ki naj bi bili značilni za Kanadčane, pa to ne velja na vseh področjih. Eno takih področij je ravno poslovni svet. Izvršni direktor Instrumentation Technologies je opazil, da kljub vsej podpori politiki večkulturnosti nekateri poslovneži pravijo, da naj bi jih izpodrivali priseljenci, ki naj bi po njegovem mnenju v Kanadi zasedali vse boljše službe.

Tim pomembnejši kot posameznik

Tudi k vzajemnemu sodelovanju naj bi Kanadčane vzgajali že od malega. Julijana Mary Dolenšek Vode, ki je v Kanadi obiskovala nekaj razredov osnovne šole, je povedala, da delo že takrat poteka v skupinah. Da timsko delo v Kanadi prevladuje, sta potrdila tudi oba druga sogovornika, ki trdita, da so Kanadčani vedno pripravljeni na timsko delo. Eveline Charles je pojasnila, da skušajo timsko delo izkoristiti na vseh možnih področjih dela v podjetju in da timsko delo ponavadi poudarjajo vse poslovne entitete v Kanadi.

ANEKDOTA

Moj sogovornik mi je zaupal anekdoto, ki se nanaša na svobodomiselnost in tolerantnost, o katerih mnogi prebivalci te države govorijo kot o značilnih kanadskih vrlinah. Ko je sogovornik poslovno šel v Vancouver, je bil eden njegovih prvih vtisov, da se počuti kot v Amsterdamu. Zakaj? Zato ker so vsepovsod kadili marihuano. Zanimivo se mu je zdelo, da prebivalci ZDA večinoma mislijo, da marihuana prihaja predvsem iz Mehike, a sam je prepričan, da prihaja povečini iz Kanade, in sicer iz province Britanska Kolumbija, v kateri se nahaja Vancouver. Mnenja je, da je marihuana tam najbrž eden glavnih kmetijskih pridelkov.

Fotografije: Julijana Mary Dolenšek Vode